Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Kako je spet vse lepo, ko v teh dneh po nižinah opazujemo, kako so snegu počasi, a zanesljivo šteti dnevi. Poleg tega je vse bolj vidno in občutno to, da svečan iztegne dan. Tako namreč pravi eden od februarskih vremenskih pregovorov, čeprav je bolj astronomske narave.
| |
 |
|
| |
Kadar sneg zamuja, kot je bilo letošnjo zimo, imamo prave nesmisle: nevarnost snežnih plazov in umetni sneg pod obilico naravnega. (Foto: Miha Pavšek) |
|
Z naraščanjem temperatur je tudi sneg vse bolj pri miru, zato si lahko le želimo, da ne bomo več brali o beli smrti, kakor novinarji radi označijo smrt zaradi snežnih plazov. Ko smo ravno omenili dvig temperatur - šele včeraj so marsikje po nižinah Slovenije izenačili ali presegli letošnje najvišje dnevne temperature zraka, izmerjene v prvih dneh letošnjega leta! Zimi so šteti dnevi, vendar le meteorološki - astronomska nas bo nadlegovala še nekaj tednov vse do spomladanskega enakonočja, pa vendarle je to zelo spodbudno za vse "toploljubce". Vreme se vse bolj obrača k "atlantskim vižam", ki niso prav nič narodno-zabavne in še manj rockovske, temveč predvsem vlažne in mokre. Nekaj tega bomo občutili že v petek, v nekoliko manjši intenziteti in obsegu pa tudi na zadnji dan v tednu in tej meteorološki zimi - v nedeljo. Razvoj vremena v prihodnjem tednu je še precej nezanesljiv, vsekakor pa še ne bomo imeli opravka z ustaljenim vremenom. Najkrajša napoved bi bila: zima v odhajanju in postopen prihod pomladi, natančneje skozi na pol zaprte duri.
Več kot 35.000 nogometnih igrišč z umetnim snegom
Kljub snežni zimi bo tudi letošnjo pomlad na mnogih smučiščih še dolgo vztrajal prvi sneg letošnje zime, umetni namreč. Avstrijski raziskovalci so že pred časom predstavili svoje ugotovitve o vplivih umetnega snega na vodne sisteme v Alpah, natančneje njihove škodljive učinke. Ti so močnejši v milih zimah, ko proizvedejo upravljalci smučišč tudi večje količine umetnega snega, s čimer izčrpavajo tamkajšnje vodne zaloge. Te so pomembne tudi za izvire na obrobju Alp. Umetni sneg vpliva na spremembo sezonskega kroženja vode, s tem pa tudi na občutljive ekosisteme. Neprekinjeno izdelovanje umetnega snega med vso smučarsko sezono je po njihovem mnenju precej neprimerno in nepotrebno. To počno že na skoraj tretjini površin smučarskih prog oziroma na skoraj 25 kvadratnih kilometrih alpskega površja. Letna poraba vode za te namene je že blizu 100 milijonov kubičnih metrov, kolikor jo v povprečju porabi mesto z 1,5 milijona prebivalci. Smučarskih "uporabnikov" v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici in pri nas je seveda mnogo manj. Za umetni sneg uporabljajo vodo iz površinskih vodotokov, umetnih zajezitev in vse več tudi iz podtalnice.
Kar vzameš zgoraj, (z)manjka spodaj
S tem, ko hranimo vodo v zajezitvah namesto v tleh in jo razpršimo v zrak v obliki drobnih kapljic, iz katerih nastane sneg (natančneje drobci ledu), jo zaradi evaporacije izgubimo kar tretjino. Poleg tega pa pri tem nastanejo manjši oblaki (te gradijo vodne kapljice ali ledeni kristalčki), ki lahko potujejo v sosednje pokrajine. Posledice so opazne predvsem v Franciji, kjer je ponekod višina posameznih rek upadla do 70 odstotkov. V nekaterih alpskih vaseh morajo vodo, ki so jo nekdaj dobivali "od zgoraj", črpati "od spodaj". V povirjih odvzeta voda še kako manjka vsem krajem dolvodno ob vodotoku. Poleg tega odteče večina alpskih voda v Sredozemsko morje, ki je tudi za naše kraje najpomembnejši padavinski vir. Žičničarji po drugi strani trdijo, da z umetnim zasneževanjem le nekoliko podaljšajo naravno kroženje vode, ki na koncu spet konča tam, kjer je nastala - v naravi. Vprašanje pa je, za kakšno ceno in za koliko ljudi si to še lahko privoščijo. Seveda pa je delovanje smučarskih centrov zelo pomembno za regionalno ekonomijo. Vendarle bo treba v prihodnje najti ustrezno ravnovesje med naravo in človeško družbo. Če je obstoj prve neizpodbiten, to za drugo še zdaleč ni samo po sebi umevno…
Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU