Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Varovalni gozd, »smrekce« in življenje

Kot bistveni del narave in pokrajine varuje gozd vso skupnost pred vrsto škodljivih vplivov civilizacije.

Zelo pomembni so tako imenovani varovalni gozdovi kot sistem naravne samozaščite pred raznimi degradacijami okolja. Gozd v celoti, z izredno razvitim zadrževalnim mehanizmom in kot sistem, varuje tla pred erozijo, vetrom, plazovi, lavinami …

Zelenica 2009 - »Sprehod«

Kot najbolj učinkovita varuhinja pred snežnimi plazovi in obilno razširjena v naših gozdovih je smreka, drevo, ki bo obvarovalo naravo in ljudi.

Bukov gozd ne zadržuje snežnih ... plazov.

»Planinec« sadi smrečice.

Boris Štupar


 

 

 

 

 

Zelenica 2010 - Reševanje v snežnem plazu

Človeška pamet je edina dobrina na svetu, ki je pravično razdeljena med ljudi?

 

 

 

Če ali Življenje kakor se nam zdi

Če upoštevamo vse naravne dejavnike človekovega obstoja in naravne omejitve, bi lahko upravičeno trdili, da človek tudi v svojem življenju igra samo epizodno vlogo. Če deluje njegova ali tuja neumnost, ki bi ga predčasno stala življenja, lahko doživi največ tista leta, ki mu jih narava dopušča. Konec koncev lahko rečemo, da je narava potisnila človeka v življenje, ali še drugače, da se nahajamo na prestajanju življenja.

Ratomir
Foto: Boris Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti

4 komentarjev na članku "Varovalni gozd, »smrekce« in življenje"

Metod Škarja,

Problem ni v tem, da bukve ne bi zdržale npr. srednje velikih plazov, problem je v tem, da plaz med bukvami teče skoraj neovirano, zlasti če se sproži nad njimi (to še posebej velja za suh in kložast sneg). To dokazujejo številni ostanki plazov v primerno strmih gozdovih ali pod plazovnimi območji, ki prodrejo globoko v gozd, ki jih sreča vsak, ki pozimi ali spomaldi hodi v hribe. Zaščitno funkcijo imajo v primeru, da se plaz teže sproži med njimi, a tudi to ni pravilo.

Zakaj naj bi bila smreka boljša, ne vem, mogoče zato, ker raste bolj na gosto, mlade bukve se tudi lepo upognejo in ni videti, da bi večje plazove kaj prida ovirale.


Alenka Mihorič,

Po mojem (nestrokovnem) mnenju bukov gozd prav tako ali verjetneje še bolje ščiti pred plazovi kot smreka. Smreka ima namreč zelo plitve korenine in močnejši plaz lahko smreke izruva ter odnese s seboj, bukev pa ima precej globoke korenine in plaz lahko uniči - polomi samo tanjše bukve. Seveda pa na mestih, kjer je človek gozd izkrčil (npr. za gradnjo gozdnih cest), nastane rana, ki je za erozijo in plazove kritična (kot prikazujejo zgornje slike).

Drugo dejstvo je, da bukve rastejo na nižjih nadmorskih višinah kot smreke (plazovi pa so večji problem v visokogorju), čeprav ravno bukve marsikje rastejo prav do gozdne meje. Znana pa je njihova varovalna vloga na gorskih meliščih v ledeniških dolinah (npr. Vrata), kjer omogoča stabilnost podlage in s tem tudi rast podrastja / grmovja, ki "po potrebi" ustavlja tudi snežne plazove, ne le zemeljskih ali gruščnatih.

Morda je smreka tako priljubljena za pogozdovanje predvsem zato, ker zelo hitro raste in si tako človek lahko obeta njeno korist že v nekaj letih.


Alenka Mihorič,

Hvala obema za pojasnilo!


Miha Noč,

Možen odgovor na porajajoča vprašanja glede vrste drevesa najdemo v knjigi Proti vrhovom (Jani Bele) in sicer v poglavju o plazovih.

Gre namreč za podlago. Bukov gozd je odlična zaščita proti plazovom, dokler je sneg sprijet in zmrznjen, ko pa pride odjuga, pa zaradi listnate podlage postane prava drslanica. Podobno je pri macesnovem gozdu. Prednost smrekovega gozda je v tem, da med sneženjem sneg ostane tudi v krošnjah dreves, zato je količina snega na tleh že takoj manjša, poleg tega pa tudi ni tako gladke podlage, ker ni toliko odpadnih listov oz. iglic.

LP Miha

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46073

Novosti