Boris Strmšek: V SNG Maribor je spet na sporedu opera Viktorja Parme - Zlatorog
Le kdo še ni slišal za Zlatoroga!? Pa tukaj zdaj ne govorimo o tistem na steklenicah ali pločevinkah piva, ...
... temveč o bajeslovnem bitju, belem gamsu z zlatimi rogovi, ki bi naj nekoč kraljeval po gorah nad Sočo.
Po izročilu naj bi Zlatorog sicer že davno zapustil naše kraje. Zapustil je gore, kjer je s svojim tropom belih koz čuval rajske gorske vrtove, in se podal neznano kam. Zlatorog in njegove bele koze so bili pod zaščito belih žena, nekakšnih gorskih vil, ko pa jih je človek izdal, so vsi skupaj zapustili gorski raj, ki ga je beli gams ob tem še razril s svojimi zlatimi rogovi. In od tistih davnih časov čakamo, da se bo vrnil. Vsake toliko se sicer vrača v pripovedkah in v spomin, tokrat pa se je vrnil na prav poseben način. V režiji Vita Tauferja in pod dirigentsko palico Simona Robinsona je ponovno zaživela njegova legenda na odru mariborske opere in baleta. Legendo, ki jo je zapisal in leta 1868 objavil Karel Dežman ter 1877 spesnil v ep nemški pesnik Rudolf Baumbach, je slovenski skladatelj Viktor Parma (1858 – 1924) ovekovečil tudi v operi. Nedolgo tega je minila 150. obletnica Parmovega rojstva, opera Zlatorog pa je nastala že davnega leta 1919 in je bila zadnja Parmova dokončana opera. Prvič je zaživela na deskah mariborskega gledališča v sezoni 1923/24, drugič dobrega pol stoletja kasneje v sezoni 1977/78, lansko leto pa je Zlatorog v tej obliki zaživel tretjič. Po nekaj lanskih predstavah se je v tem tednu Zlatorog ponovno vrnil na odrske deske mariborskega gledališča. In tako se to bajeslovno bitje vselej vrača, čeprav ga vedno znova prežene človeški pohlep in nečimrnost.
Režiser Vito Taufer je dogajanje postavil v sedanji čas. Dogajanje je še vedno ob Soči na vznožju Julijskih Alp, a nekatere podrobnosti (aktualne znamke piva, LCD televizor, moderni kostumi, aktualni soški športi…) nam dajo vedeti, da se to dogaja tukaj in sedaj, a v krajih, kjer se tradicija še vedno prepleta z modernimi vplivi. Zgodba se (še vedno) spleta okoli lovca Janeza iz Trente, ki bi naj bil pod zaščito belih žena. Vanj se zagleda pastirica Špela, a on podari svoje srce krčmaričini hčeri Jerici. Toda tej zmeša glavo z darili potujoči trgovec Marco in Janez užaljen odide v gore, kjer poskuša upleniti Zlatoroga, da bi z njegovimi rogovi dobil ključ do bajnih zakladov. Toda ob tem najde le smrt. Tako ostanejo le strta srca, Zlatorog pa zaradi človeškega izdajstva spet odide drugam. Zaključek predstave je začinjen z akrobatskim Janezovim plezanjem čez steno, preden umre na skalah. Tudi podoba kozoroga na plakatih in spremljevalnih publikacijah naj ne moti, čeprav bi naj bil Zlatorog po izročilu gams. Podoba kozoroga je nekoliko mogočnejša od gamsa, pa vsekakor jih v sedanjem času tudi pogosteje srečamo.
V vlogi Janeza (tenor) je nastopil Matjaž Stopinšek, Jerico (sopran) sta upodobili Sabina Cvilak in Andreja Zakonjšek Krt, Špelo (alt) pa Irena Petkova in Amanda Stojovič. V vlogi krčmarice Katre (mezzosopran) je Mirjam Kalin, pastirja Jake (bas) je Janko Volčanšek, lovca Tonda (bariton) je Jaki Jurgec, trgovca Marca (bariton) pa Sebastijan Čelofiga. Svoje doda orkester in zbor Opere in baleta SNG Maribor. Opera v treh dejanjih s prologom nas tako ponovno ponese na drugi konec slovenskih Alp ob vznožje soških gora, kjer je že dolga stoletja živa legenda o Zlatorogu, uprizoritev opere pa lahko obenem jemljemo kot obeležitev (sicer nekoliko zakasnelo) obletnice rojstva skladatelja Viktorja Parme.
V prologu oziroma nekakšnem uvodu se preselimo v pastirsko kočo, kamor pride lovec Janez s svojim ulovom, pastir Jaka in pastirica Špela pa ga prijazno sprejmeta in pogostita. Med lovskimi zgodbami in hvalami Janeza pa Jaka pove staro zgodbo o Zlatorogu, ki bi naj živel v čudežnem kraljestvu med Bogatinom in Triglavom ter ga ščitijo sojenice – bele vile. Zlatorog je nesmrten, saj iz vsake kaplje njegove krvi brž zraste čudežna triglavska roža, ki jo Zlatorog použije in takoj spet ozdravi. Le izbrancem, ki so pod zaščito belih žena, je omogočen dostop do teh rajskih vrtov. Zlatorogovi rogovi so ključ do bogastva pod Bogatinom, a gamsa lahko ubije le tisti, ki bi mu ob strani stale bele žene. In Janez pomisli, da pa je mogoče le on tisti izbranec. A Jaka ga opozori, naj ne strelja na Zlatoroga. Ko Janez ostane sam s Špelo, ji dvori. Dekle mu je sicer naklonjeno, toda prijazno ga zavrne in mu pred odhodom na počitek pripravi še posteljo. V spanju pa se Janezu prikaže čudežni gorski vrt z belimi ženami in Zlatorogom. A bele žene ga opozorijo, da je njihov vrt uročen.
Prvo dejanje nas ponese v dolino med gorami in na Strelsko tekmovanje Soča 2009. Pred krčmo bogate gostilničarke Katre poteka slavje, saj Katra podari vaški cerkvi večjo vsoto denarja. A najprej pride jezen lovec Tondo, ki se ga napije iz žalosti, ker ni zmagal na strelskem tekmovanju. Premagal ga je mlad lovec iz Trente. Kmalu se pojavi vesela družba z zmagovalcem Janezom na ramenih, ki zapoje zdravico vsem. Pride tudi Katrina hči Jerica, v katero se Janez takoj zagleda, kar pa razžalosti Špelo. Janez si pri Katri izbori dovoljenje, da odpelje Jerico na ples in zbrana družba se veselo zavrti. In med veselo družbo lahko srečamo tudi kajakaša in gorskega kolesarja, motorista, med gosti se suče fotograf …
V drugem dejanju so dogajanja še vedno vezana za gostilno v dolini. Janez zgodaj zjutraj pride pod okno s šopkom rož in najde tam Špelo, ki pospravlja. Povpraša jo po Jerici, a Špela se mu ob tem nekoliko ponorčuje in odide. Končno pride Jerica, izpovesta si ljubezen, Janez ji podari rože in izgine, ko se prikaže Katra. Prihajajo namreč pomembni gostje in gostilno je treba spraviti v red. Jerica bolj sanjari o Janezu, kot pospravlja in ob tem se vrne tudi Špela. Le-ta jo zbada zaradi nove ljubezni, obenem pa je ljubosumna, ker je Janez podaril srce Jerici. In tako ji pove Špela tudi to, da ji je bil nekoč drag nek fant, ki je trdil, da je varovanec belih žena. Vendar bi moral biti takšen fant zvest svoji ljubici, saj se bele žene za nezvestobo kruto maščujejo. Jerica odgovori, da je tudi njen izbranec varovanec belih žena in da ji je podaril šopek iz rajskih vrtov. A Špela se ne da in zabrusi Jerici, da če bi bil njen fant resnično izbranec belih žena, bi ji prinesel zaklade izpod Bogatina in ne le rože. Prepir prekine Katra in gostje, ki pridejo v gostilno.
Med poslovneži, ki pridejo, je tudi Marco, ki se hitro prične sukati okoli Jerice. Sladkim besedam sledi darilo v obliki zlate verižice, nad katerim je Jerica navdušena. A v tem trenutku stopi v gostilno Janez. Ljubosumen zahteva od Jerice, da vrne nakit, vendar ga ne uboga. Celo nasprotno, kljubuje mu in celo očita, da ji pa on ni razen rož prinesel ničesar dragocenega. Janez obupan zagrozi, da bo odšel v gore poiskati Zlatoroga in zaklade, Jerico pusti v joku, gostje pa so seveda pomirjeni, ko so se ga rešili. Špela odide za Janezom.
In tako se v zadnjem dejanju preselimo med mogočne stene, kamor je odšel Janez. Medtem, ko opreza za Zlatorogom, mu sledi Špela, ki ga kliče in prosi, naj se vrne. Naj ne strelja in sili v nesrečo, temveč sprejme njeno ljubezen. A Janez je noče poslušati, pleza čez steno, strelja in … omahne. Tako se Zlatorog maščuje tistim, ki ne sprejmejo svarila belih žena.
Premiera opere je bila lani 6. februarja, zadnja lanska predstava pa 10. marca. V tem tednu sta se odvili dve predstavi. Še ena bo v petek, 5. februarja ob 18. uri, zadnja pa v torek, 9. februarja ob 11. uri. Odziv občinstva je bil dober, predstave pa zelo obiskane, tudi zaradi tega, ker je to za spremembo od večine tovrstnih uprizoritev slovenska opera in s tem nam toliko bližje. Vsekakor pa tudi režiser in imena nastopajočih zagotavljajo dovolj solidno predstavo, kjer najdete tako romantiko, zabavo, kot tudi tragedijo na koncu ter seveda kup človeških lastnosti, ki nas vselej obdajajo. Prepletanje med mitologijo, tradicijo, turbofolk sedanjostjo in modernimi vplivi, ki nam jo predstavi opera, je pa tudi nekakšna realnost našega prostora. Po mojem laičnem mnenju je opera dovolj simpatična, da si jo je vredno ogledati. A priložnosti ni več veliko.
Boris Strmšek
Fotografije: Arhiv SNG Maribor