Začenja se! Še dve novi smeri v naših stenah.
Najraje bi spet kam pobegnil, saj bodo naslednji ponedeljki naporni. Ob vseh poročilih s terena se obeta prava norišnica v naših stenah. Kdorkoli je pomolil nos v kraljestvo Zlatoroga (ali zgolj gamsov), zna pripovedovati o odličnih, tako rekoč sanjskih razmerah. Ali bo dovolj parkirišč na koncu dolin in ali bo snežna odeja prenesla težo kolon v najpopularnejših smereh sezone? To bi morala biti aktualna vprašanja pred izboljšanjem vremena. Moje osebno pa še, ali bom uspel strpati vse novice v neko pametno obliko. No, danes še ni tako hudo in novic je le za vzorec.
Lučka Baba
Karel Završnik (AAO) in Marko Brdnik sta plezala v severni steni Lučke Babe. Izkoristila sta idealne razmere in preplezala odlično smer, ki je verjetno prvenstvena. Naklonina smeri se ves čas giblje med 60 in 90 stopinjami, dolga pa je dvanajst raztežajev oziroma 650 metrov. Prvi trije raztežaji potekajo po širokem traku nalepljenega snega, ki je viden že iz doline in spominja na začetek Bele grape. Traku sledi izrazita grapa, ki zavije proti desni, Karel in Marko pa sta na tem mestu plezala v levo po manj izraziti grapi (žlebu), ki je bolj strm. Po štirih raztežajih je sledil raztežaj prečnice v desno v naslednji žleb, po katerem sta v štirih raztežajih prišla v položnejši teren. Od tu je bilo še okoli 150 višinskih metrov lažjega sveta do vrha stene, ki pa je bil kar precej kložast. Sestop je isti kot za Belo grapo, se pravi čez Škarje proti Klemenči jami.
V primeru, da je smer nova, sta jo poimenovala Recesija (V/4+, 650 m).
Zvitorepka
Miha Zupan in Maja Duh sta 27. decembra preplezala novo smer v severni steni Begunjske Vrtače. Od najnižje točke levega boka Begunjske Vrtače sta šla po melišču navzgor še dobrih sto metrov do značilne strme in poraščene stene. Smer poteka med Jančevo na levi in Povabilom na desni. Novo, 400 metrov visoko smer sta poimenovala Zvitorepka, težave v njej dosegajo M4 in naklonina 70/50 st. V spodnjem delu je za smer značilno plezanje po zmrznjenih travah, za varovanje skoraj v celoti zadoščajo macesni. V smeri so ostali trije klini.
Opis: Pred steno je postavljen steber, ki više preide v raz, plezamo po njem. Nato prestopimo levo v zajedo in po njej do previsne zapore. Zapori se ognemo desno do velikega macesna in nadaljujemo po travnatem pobočju do večje police. Od tam po rampi proti desni na polico pod kaminom, čez kamin in po grapi do ruševja. Prečimo ruševje (če je malo snega) in se priključimo Jančevi smeri, po kateri nadaljujemo dobrih 70 metrov. Na najširšem delu grape se smer odcepi levo v strmo in neizrazito grapo. Po grapi in preko skalnih skokov do ponovnega priključka z Jančevo smerjo.
Prisojnik
Novica o odličnem vzponu v Prisojniku je skočila iz našega nabiralnika že pred torkom. Zato se je tudi že pojavilo nekaj potencialnih snubcev. Matjaž Jeran in Nejc Marčič sta jo imela v mislih, a vsemogočni fejsbuk je postregel z novico o nevarni količini novega snega in sta si premislila. Vseeno sta se imela fino. Preplezala sta Centralni in Desni slap. V slednjem sveča še ni narejena, tako da sta ta del obvozila po desni. Pravita, da je po izgledu sodeč tudi Škotski podaljšek slapu obetaven.
Kanderstegg
Vsako leto nekaj naših preživi praznike v švicarskem Kandersteggu. Letos je bila tam spet številčna druščina. Vem le za vzpone Luke Lindiča, ki je dejal, da razmere tokrat niso bile najboljše, a vseeno dovolj dobre za kratek čas. Luka je z Majo Lobnik in Urošem Gračnarjem preplezal slap Pingu (5+, 200 m), še bolj vesel pa je bil vzpona na pogled v smeri Tool time (M10+), ki kaže na bliskovit povratek Lukovih mišic po jesenski odpravarski atrofiji.
Srečno!
Tomaž Jakofčič