Janez Pikon: Prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl Bohinjski predor, med najbolj pomembnimi v trasi nove Bohinjske proge, v četrtek 19. julij 1906. 
Bohinjska proga je povezala Srednjo Evropo s Trstom in je bila velika pridobitev za takratno monarhijo, ki je Bohinjcem odprla okno v svet, ko so pogorele fužine. Na Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. Pripravljalna in gradbena dela na Bohinjski progi so se začela leta 1900, 31. maja 1904 je bil predor prebit. Zadnje metre je razstrelil nadvojvoda Leopold Salvador Habsburški. Dela so se nadaljevala in 1. marca 1905 so opravili prvo poizkusno vožnjo. Leta 1906 so vodili zaključna dela in 19. julija 1906 so s slovesno otvoritvijo, pri kateri je bil navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, progo Jesenice - Trst izročili prometu.
Prvotna dolžina Bohinjskega predora je znašala 6339 metrov, po letu 1945 pa 6327,40 metra (predor je krajši za 11, 60 metra). Današnja dolžina je od leta 1945, ko so nemški vojaki ob umiku iz Bohinja razstrelili severni portal in tako skrajšali predor. Stran je namenjena predvsem pregledu nesreč, ki so se zgodile v času gradnje predora z obeh strani v letih 1902 - 1906. V kroniki so opisani primeri nesreč med in po delu. Obeležje na Bohinjski Bistrici in v Podbrdu, ter zapiski v arhivih župnišč na Bohinjski Bistrici in Srednji vasi pričajo, kakšno je bilo delo in življenje delavcev, ki so gradili Bohinjski predor.
Časovno ne sodi v obdobje gradnje predora, kaže pa morda na podcenjevanje nevarnosti železnice. 23. septembra 1909 je umrla 3 letna Kristina, zakonska hči Jožefa Katolnik, delavec in Neže Sluga, Nomenj 46, rojena 26.3.1906 zaradi »conqassatio cerebi - železnica povozila na progi bohinjski čuvalnica številka 45,« MK Bohinjska Bistrica. Opomba: Po 28. sept. 1905 se v Mrliški knjigi Bohinjska Bistrica ne pojavljajo smrti v predoru. 6. decembra 1910 je umrl Anton Munih, železniški delavec, Bistrica 71, vulgo, rojen 14.6.1868 zaradi »commotio cerebri - brzovozni tovorni vlak zadel v njega v bližini predora, mu razbil črepinjo, zlomil levo roko. Umrl še isti dan doma,« MK Bohinjska Bistrica.
Začetna dela pri gradnji predora so se začela na bistrški strani 20. sept. 1900 in 25. oktobra 1900 na podbrški (odkop pobočnega grušča, izkopavanje vhodnega rova). Sam rov so začeli izkopavati 27.12.1900. Stroški predora so bili 21 milj. kron, kar je predstavljalo sanjsko vrednost. Meter predora je stal 3000 kron. Vzporedne smrti povezane z gradnjo predora.
Zgodovinsko ozadje s popisom in vpogledom vseh nesreč z obeh strani predora po vrstnem redu in letih, kot so se zgodili v predoru, na deloviščih trase in tudi v številnih gostilnah v Bohinju, ter kroniko ob gradnji Bohinjskega predora in železnice, ki je bila obenem priložnost in izziv, ta je odprla Bohinjcem veliko okno v svet.
Zgodovinsko ozadje pri gradnji Bohinjskega predora in železnice je bila priložnost in izziv.
Kronika pri gradnji predora, leto 1902 do 1905 (dobesedni prepis - brez korekcij) ...
(1.) - 24. junija je umrl v bolnici Vujo Prić, delavec v predoru, grkokatolik, zaradi Paralisis cordis - odpoved srca (Prica Vujo).
(1a.) - 15. septembra 1902 je umrl Frančišek Beton, delavec v predoru,star 18 let zaradi »silovita smrt vsled vnetja trebušne mrene« (je bil zaboden - Župnijska kronika).
(2.) - 23. julija je umrl Demetrij Spase, star 17 let iz Palanke, okraj Beričevo - Srbija zaradi »Bronchopnevmonia - pljučnica« (Dimitri Spasse).
(3.) - 9. september - v Bohinjskem predoru je dne 9. septembra predčasno sproženi razstrelilni pok ubil dva delavca. Gorenjec, številka 37, 13. septembra 1902.
(4.) - 15. septembra 1902 je bil zaboden Frančišek Beton, umrl je takoj. Župnijska kronika, Bohinjska Bistrica, 19. maja 1902 je umrl France Beton, star 18 let, delavec v predoru zaradi »silovita smrt vsled vnetja trebušne mrene,« MK Bohinjska Bistrica.
(5.) - 27. novembra je umrl Francesko Giacomini, okraj Primiero, star 16 let, baraka pri grad. številka 17 zaradi »Paralisis cordis - srčna kap?« (Giacomini Francesco).
(6.) - 12. decembra je umrl Demetrij Stanojko, delavec pri železnici, star 25 let, v bolnici zaradi »ponesrečil v predoru vsled slučajne telesne poškodbe (sodnijsko pregledan)« op.: Delavci v prejšnjem šihtu niso sprožili dinamita. Nesrečnež je drobil skalo dalje. Kar se razpoči in ga strašno razmesari (Župnijska kronika). (Gorenjec, številka 51, 20. dec 1902, tako nesrečno skočil med dva vagona, da si je zlomil kost. Dan pozneje je revež umrl) (Stanojko Dumitro).
(7.) - 24. decembra je umrl Anton Baldini, star 33 let, v bolnici zaradi »Bronhitis difussa - razširjeni bronhitis, vnetje sapnic« (Baldini Antonio).
(8.) - 29. decembra je umrl Jožef Perpič, železničarski delavec, v bolnici zaradi »Tuberkolosis pulm. - tuberkuloza pljuč« (ni vpisan na spomeniku).
Leto 1903.
(9.) - 3. januarja je umrl Petro Stamen, 18 let star delavec v predoru, v bolnici zaradi »Bronchopnevmonia - pljučnica« (Stamen Petro).
(10.) - 12. januarja je umrl Franc Miklavčič, 34 let star delavec v predoru, v bolnici zaradi »Typhus abdominalis - trebušni tifus« (Miklavčič Franc).
(11.) - 16. januarja je umrl Benedetto Longo, acordant, star 42 let, v baraki številka 131 zaradi »Reptura auerimitis - raztrganje (izbočenje) arterije žile odvodnice« (Longo Pietro?)
(12.) - 18. januarja je umrl Jakob Rožič, 29 let star, v bolnici zaradi »Pnevmonia crupsis - pljučnica« (Rožič Jakob).
(13.) - 25. januarja je umrl Jožef Bernetič, železniški delavec, star 31 let iz Bohinjske Bistrice številka 63 zaradi »Vitium cordis - okvara srca.«
(14.) - 29. januarja je umrl Valentin Polanšek, zidar v predoru, star 30 let, v bolnici zaradi »Pnevmonia catarialis - pljučnica.« (Polanszach Valentin).
(15.) - 1. februarja je umrl Peter Sorgentano, delavec pri železnici, star 30 let v bolnici zaradi »Pnevmonia catarrhalii - pljučnica« (Sorgentone Pietro) - (Likar Franz?) (ni vpisan na spomeniku).
(15a.) - 15. februarja 1903 je umrl Traminšek Likar, zidar iz Otaleža - Tolminsko, stanujoč Stara Fužina 97, star 59 let zaradi »v kamnolomu pri streljanju ponesrečil,« MK Bohinjska Bistrica.
(16.) - 25. februarja je umrl Ilija Stanisov, delavec v predoru, star 19 let, v bolnici zaradi »Bronhopnevmonia - pljučnica« (Stanisav Ilija).
(17.) - 10. marca je umrl Vučkov Ilija, delavec pri železnici, star 28 let, baraka številka 131, zaradi »Pnevmonia erup. - pljučnica« (Vučkov Ilija).
(18.) - 16. marca je umrl Merail Dimitri, delavec pri železnici iz Palanke - Makedonija, star 18 let zaradi »Pnevmonia cath. - pljučnica« (ni vpisan na spomeniku).
(19.) - 18. marca je umrl Veljko Mitre, star 17 let zaradi »Pnevmonia chat. - pljučnica.« (Velko Mitre).
(20.) - 4. aprila je umrl Giovani Batista Delvai, miner, star 40 let zaradi »Pnevmonia chat. - pljučnica« (Delvaj Goiv Battista).
(21a.) - 27. aprila je umrl Anton Lipičev, delavec v predoru, star 39 let zaradi »Peritonitis puvalenta - vnetje potrebušne mrene« (Lipičer Anton).
(21b.) - 16. maja je umrl Zlatko Stojco, delavec v predoru, star 24 let zaradi »Pnevmonia cruposa - pljučnica« (Stojče Zlateko).
(21c.) - 19. maja je umrl 32-letni ing. Leo Szarvas, Bistrica, bolnica zaradi »Tephus abdominelis - se je zabodel z nožem v deliriju po spričevalu zdravnika« MK Bohinjska Bistrica. 8.3.1903 se je zabodel ing. Leo Szarvo. Prav za prav se je razmesaril sam. Po spričevalu zdravnikov dr. Jurica in dr. Marolta se je usmrtil v deliriju. (Tephus abdom). Vsled tega je cerkveno pokopan. Bil je v bistvenih financijenih razmerah. Žena je bila razkošna. Župnik je bil ponoči k njej klican, a je zahteval, da je morala pri vratih stati postrežnica, ker je bila žena razupita in na slabem glasu. Odšla je na Ogrsko, Župnijska kronika Bohinjska Bistrica.
(22.) - 31. julija je umrl Daniel Dreosse, ing. v predoru, star 60 let zaradi »Hamerhogia cerebri - krvavitev v možganih« (Dreossi Daniele).
(23.) - 26. avgusta je umrl Ivanče Angle, železniški delavec, grkokatolik, star 29 let zaradi »Cahexia - shiranost« (Jovanče Angel).
(24.) - 29. avgusta je umrl Ignacij Poglavec, miner, star 35 let zaradi »Aneorizma aortac - lokalno vretenasto izbočenje aorte (op.: posledica hude poškodbe)« (Poglavec Ignaz).
(24a.) - 9. oktobra 1903 je umrl 33- letni Janez Zefran, usnjarski pomočnik, Bohinjska Bistrica, vulgo Žvab zaradi »silovita smrt z nožem zaboden,« MK Bohinjska Bistrica. 9.10.1903 so se delavci iz predora in domačini stepli pri »Kaufman.« Janez Zefran, usnjarski pomočnik pri Janezu Sodja (Skalovc) je bil z nožem zaboden in pri tej priči mrtev. Morilec je bil le nekaj mesecev zaprt!. Izgovoril se je s silobranom. 11oktober 1903. Na Bohinjski Bistrici so se te dni domači fantje v Gostilni Antona Zadnika kot po navadi, po končanem delu nekoliko napili. V gostilno je medtem stopil neki železniški delavec Biondič in se začel prepirati z domačini. Ker ga je eden izmed fantov užalil in ga imenoval presneti smrkavec, je tujec potegnil iz žepa nož in začel divje udrihati z njim okoli sebe. Enega domačina je z nožem tako zadel, da je bil v nekaj minutah mrtev,druge tri pa je smrtno nevarno ranil in potem zbežal v bližnji gozd. Orožniki so ga kmalu ujeli in izročili sodišču. Na Bohinjski Bistrici bi bilo, sedaj ko tam živi polno delavcev iz vseh vetrov, nujno potrebno uvesti stalno nočno stražo, da bi se varnostne razmere vsaj malo izboljšale. (Gorenjec in Slovenski narod, oktober 1903).
(25a.) - 20. januarja je umrl Stojan Zlatan, delavec v predoru, star 24 let, doma iz Palanke - Makedonija zaradi »Paralysis ascendeus acuta - nenadna ohromelost« (Stojan Zlatan).
(25b.) - 17. februarja 1904 je umrl 19- letni Janez Fabbri, miner iz Mercoto - Italija, Bistrica bolnica, zaradi »z nožem zaboden, vnetje trebušne mrene,« MK Bohinjska Bistrica. 23 - 30. jan. 1904. V Bohinju je med gosti v gostilni nastal velik prepir, ki sta ga povzročila dva Italijana. Laha sta nadlegovala gostilničarko, ki pa so ji v bran stopili domačini. Prepiru je sledil splošen pretep, v katerem je Janezu Fabriju nekdo zarinil nož v trebuh. Zaradi posledic rane je naslednji dan umrl, Glas Gorenjske - Pred 100 leti.
(25c.) - 17. februarja 1904 je umrl 31-letni Janez Fabbri, miner iz Mercoto - Italija, Bistrica bolnica zaradi »z nožem zaboden, vnetje trebušne mrene,« MK Bohinjska Bistrica.
(26.) - 22. februarja je umrl Giovanni Mimin, miner rojen v ransonti di Sotto, Laško - Udine, rojen 1859 (45 let), Ribčev laz - baraka zaradi »v kamnolomu pri Svetem Janezu« (Mimin Giovanni), ponesrečil - ga je skala zmečkala - sodniško pregledan 26.2.1904, MK Srednja vas. 22. februarja 1904 je umrl 31- letni GIOVANI MININ, železniški delavec, Bistrica bolnica zaradi »v predoru ponesrečil,« MK Bohinjska Bistrica.
(26a.) - 22. februarja 1904 je umrl Giovani Mimin, miner rojen v Transonti di Sotto - Laško - Udine, stanujoč Ribčev laz - baraka, rojen 1859 zaradi »v kamnolomu pri Svetem Janezu - ga je skala zmečkala - sodniški pregledan 26.2.1904,« MK Bohinjska Bistrica.
(27.) - 3. aprila je umrl Stanojko Jovan, delavec v predoru, star 19 let doma iz Palanke v Makedoniji zaradi »koze« (Stanojko Jvanov).
(28.) - 5. aprila je umrl Atanazij Angle, delavec v predoru, star 23 let doma iz Palanke v Makedoniji zaradi »jetika - TBC« (Athanas Angle).
(29.) - 15. maja je umrl Velko Stanojko, delavec v predoru, star 37 let doma iz Palanke v Makedoniji zaradi »Pnevmonia - pljučnica« (ni vpisan na spomeniku).
(30.) - 16. maja je umrl Janez Arh, delavec v predoru, star 36 let iz Srednje vasi v Bohinju zaradi »Teritonitis« (ni vpisan na spomeniku).
(31.) - 2. julija je umrl Luka Tomljanović, miner v predoru, star 24 let doma iz Krivega puta na Hrvaškem zaradi »Conunatio cerebri. Conquasatio peotrini et fractura fenons« - pretres možganov in (Tomljanović Lukas).
(32.) - 8. julija je umrl Ferdinand Valetti, železniški delavec, star 44 let doma iz Colonello - Ferano, Italija zaradi »Comotio cerebri - pretres možganov« (ni vpisan na spomeniku).
(33.) - 23. julija je umrl Mate Bacić, miner, star 20 let doma iz Gospiča na Hrvaškem zaradi »Tuberkolosis - tuberkuloza« (Bacič Mate). 15. avgusta 1904 je umrl NATALE MIMUTI, delavec v predoru, dostojen (PRISTOJEN) v Tremontu - Udine, Italio, rojen 1884 leta, Bistrica, baraka 162 zaradi« utonil v Savi pod Kokom (pri Brodu), MK Bohinjska Bistrica.
(33a.) - 15. avgusta 1904 je umrl Natale Mimuti, delavec v predoru, dostojen v Tremontu - Udine, Italija, rojen 1884 leta, Bistrica, baraka 162 zaradi »utonil v Savi pod Kokom« (pri Brodu), MK Bohinjska Bistrica.
(34.) - 23. avgusta je umrl De Blasius Fortunato, miner star 50 let doma iz 1 Castelnuova v Italiji zaradi »Haemorfasia cerebri - krvavitev v možganih,« Bohinjska Bistrica, 24. avgusta 1904. Pretekli teden je okrog polnoči šlo več tolminskih delavcev, ki delajo v predoru, po cesti na Bohinjsko Bistrico mimo Gostilne Josipa Mencingerja. Pred že zaprto gostilno so zadeli na skupino pijanih italijanskih delavcev, ki so imeli v rokah nekaj skritega. Ko so se nekoliko sporekli, so šli Tolminci naprej po cesti. Pa zdajci so začeli Italijani streljati za njimi. En strel je zadel Andreja Muniha v hrbet in ga hudo ranil. Tudi Ivan Pirk je kasneje našel v svoji obleki kroglo, katera ga je nekoliko oplazila. Orožniki, ki so slišali strele so kmalu prihiteli na lice mesta, kjer pa so našli le Slovence, Italijani pa so že pobegnili in jih doslej še niso izsledili. Gorenjski glas - Pred 100 leti.
(35.) - 25. avgusta je umrl Franc Mrak, železniški delavec, rojen 1882 leta (22 let) dostojen Sveti Jur - Bistrica zaradi »povozil in zmečkala ga je železniška mašina v predoru, bil je sodnijsko raztelesen« (Mrak Franz). 28. avgusta 1904 je umrla STANISLAJA, nezakonska hči Romane Janež, osebenjke, Nomenj Mokri Log barake Štenge zaradi »povozil jo je železniški voz,« MK Bohinjska Bistrica.
(35a.) - 28. avgusta 1904 je umrla Stanislaja, nezakonska hči Romane Janež, osebenjke, Nomenj - Mokri log barake - Štenge zaradi »povozil jo je železniški voz,« MK Bohinjska Bistrica. Nesreče, ko je že stekel železniški promet.
(36.) - 6. septembra je umrl Simon Jovan, železniški delavec, star 18 let doma iz Palanke - Makedonija zaradi »Bronhopnevmonia - pljučnica« (Jovan Simon).
(37.) - 4. decembra je umrl Lorenc Smukavec, miner iz Bistrice 54, vulgo Šprahovc, rojen 5.8.1876 zaradi »bil ustreljen umrl vsled silovite smrti po večkratnem strelu« (ni vpisan na spomeniku).
(38.) - 8. decembra je umrl Mijo Luzaić, miner star 31 let, doma iz Dabar - Hrvaška, zaradi »Meningitis - vnetje možganske opne« (Lozaič Mijo). 24. decembra je umrl Valentin Stare iz Češnjice 5, Vulgo Špan, rojen 7.1.1887 zaradi »pljučnica vsled ponesrečenja pri strelu,« MK Srednja vas.
Leto 1905
(39.) - 18. februarja je umrl Giovani Marcon, zidar star 51 let, doma iz Mogio - Italija zaradi »Pnevmonia cruposa - pljučnica« (ni vpisan na spomeniku).
(40.) - 31. marca je umrl Anton Medved, zidar star 40 let, doma iz Šebrilje - Primorska, zaradi »Vitium cordis - srčna napaka« (Medved Anton).
(41.) - 5. aprila je umrl Jordan Aleksi, delavec star 43 let, doma iz Palanke - Makedonija, zaradi »Pnevmonia cruposa - pljučnica.« 27. aprila 1905 je umrl Jožef Žvan s Polj 25, vulgo Tonejovc, rojen 16. 3. 1865, zaradi »povožen,« MK Bohinjska Bistrica.
(42.) - 28. septembra je umrl Luka Ceferin, star 63 let, baraka številka 153 zaradi »Nephritis - vnetje ledvic.«
6. decembra 1910 je umrl Anton Munih, železniški delavec, Bistrica 71, vulgo Ogermošter rojen 14.6.1868 zaradi »commotio cerebri (pretres možganov) - brzovozni tovorni vlak zadel v njega v bližini predora, mu razbil črepinjo, zlomil levo roko. Umrl še isti dan doma,« MK Bohinjska Bistrica.
19. novembra 1915 je umrl Jakob Fumis, železniški čuvaj, rojen 21.4.1878, Bistrica.V tunelu se je ponesrečil zaradi Conquassatio corpis - stisnjenje telesa,« MK Bohinjska Bistrica.
11. januarja 1918 se je v predoru ponesrečil Feric Sommer, sprevodnik železniški, rojen Bergoan der Elster, zustanding Dittersbach Bez. Friedlom, rojen 18.1.1897 zaradi »ponesrečil,« MK Bohinjska Bistrica
23. junija 1952 se je smrtno ponesrečil Janez Medja, rojen 1920 iz Bohinjske Bistrice, vulgo Marinčnikov zaradi »železniška proga ob postaji Bohinjska Bistrica - prelom lobanje, krvavitev v možganih,« Lepence 3. Šel je proti Bitnjam oziroma Lepencam po železniški progi, da si skrajša pot, ker je slabo slišal je preslišal vlak, ki ga je zbil (ustni vir) Franc Logonder ga je pri Panmasteraju (Bahn Masterei) zbil vlak, MK Bohinjska Bistrica.
Vir: Kronika pri gradnji predora, leto 1902 do 1905 (dobesedni prepis - brez korekcij)
Janez Pikon