Boris Štupar 10.11.2009 06:29 2318 0

Koga kaznovati?

Na planini na travniku je parkiran motor. Spodaj za cesto v gozdu stoji bager.

Koga bo kaznoval prekrškovni organ?

Odgovor je jasen, vendar nelogičen. Zakon-uredba kaznuje šibkega, tistega, ki dejansko povzroča veliko škodo, pa pusti, da rije. Ali ne bi moralo biti ravno obratno? Če bager ne bi zril nepotrebne ceste, se tudi motorist ne bi pripeljal na planino.
Stvari je potrebno spremeniti, saj ni zastonj dolgoletni oskrbnik planinskih postojank napisal nekako takole: Do prvih obronkov se zaganja morala doline, zakoni gora so drugačni, preprosti in strogi ...

Komentar, ki bi moral tudi dvomljivcem pojasniti, da gradnja cest in vlak ni kar tako, pa je takšen:

Naneslo je, da sem zaradi svojega dela v enem tednu obiskala kar tri prizorišča plazov. Ne novih takih v fazi sanacije in odpravljanja posledic. Dva od njih bi po zatrjevanju domačinov lahko pripisali človekovemu neustreznemu poseganju v prostor. In oba imata, čeprav sta se sprožila pred časom, hude posledice na samo okolje, kjer vsaj eden (Macesnikov) še vedno predstavlja potencialno nevarnost.
Hujše so posledice, ki sta jih pustila v življenjih ljudi, ki so živeli v neposredni bližini. Eden je terjal dve mladi življenji, drugi ni vzel življenj takoj. Jemlje jih počasi, iz dneva v dan, iz leta v leto. Na več kot dvajsetih hektarih zemljišča namreč lastnik nekdaj uspešne kmetije sedaj zaradi plazu ne more pridelati ničesar in je ostal celo brez odškodnine - pustimo ob strani vzrok zakaj je ni dobil.
Obema plazoma je skupno eno. Vzroki segajo v preteklost. Sredi sedemdesetih let so na razlaščeni Macesnikovi zemlji pod Olševo začeli na veliko sekati in kar z buldožerji riti po gozdu, ki je svoje krhko ravnovesje na skalnati podlagi ustvarjal dolga tisočlelja, in to ravnovesje je lastnik dobro poznal. Domačini se spomnijo, kako skrbno je prejšnji Macesnik bedel nad »grabni«. Stalno jih je čistil, da je voda lahko nemoteno odtekala. Kasneje so s stroji te pretoke pretrgali in voda si je pač poiskala svojo pot in zgodila seje katastrofa, ki jo z velikim vložkom davkoplačevalskega denarja sanirajo že skoraj dve desetletji.
V Podgorju pri Letušu je plaz domačiji Golobovih grozil že leta 1991. Takrat se je ustavil nekaj metrov pred hišo in hlevom. Zadevo si je ogledal geolog in naredil študijo, kako urediti plazovit teren, ki ga je menda povzročila gradnja ceste po pobočju hriba.
Takratni plaz so sanirali, vendarle delno, saj je med tem zmanjkalo denarja. Gospodar je večkrat opozarjal pristojne na nevarnost a ni dosegel kaj dosti. Vse do tistega usodnega dne, ko se je novi plaz sprožil le 50 metrov višje kot prvi. Odnesel je dve življenji in povsem uničil hišo. Se bo sedaj našel denar za sanacijo? Nas je streznilo, da v naravo ne moremo posegati kar »na pamet«? Da o odgovornosti niti ne govorimo.