Primorski dnevnik – Lojze Abram: ... ob obletnici upravljanja postojanke na Črni prsti
Petdesetletnico prevzema planinske postojanke na Črni prsti je treba dostojno obeležiti in primerno proslaviti. Tako je sklenil odbor Planinskega društva Podbrdo. Na svečano proslavo obletnice upravljanja koče je zato, v soboto, 24. oktobra, povabil, poleg predstavnikov osrednje planinske Zveze in sosednjih planinskih in domačih kulturno prosvetnih društev, tudi SPD Trst, ki je zgodovinsko neposredno povezano s planinsko kočo na Črni prsti.
V želji, da bi imeli svojo planinsko postojanko, so tržaški planinci že leta 1906 kupili parcelo, zbali denar in leta l913 začeli z gradnjo. Prva svetovna vojna in kasnejša razmejitev sta izničili vse pobude in pričakovanja. Na ruševinah koče na Črni prsti je zrasla vojašnica za stražarje rapalske meje. Po drugi vojni je, z delovno pomočjo SPDT na silo preurejeno vojašnico, do njegove ukinitve upravljalo planinsko društvo iz Mosta na Soči. Potem so pobudo prevzeli Podbrščani in planinsko postojanko, s soudeležbo SPDT, popravili in nadgradili. Leta 1966 so, s soglasjem vseh primorskih planinskih društev, na slavnostni otvoritvi, ki jo je priredilo SPDT, kočo na Črni prsti poimenovali po narodnjaku in tigrovcu Zorku Jelinčiču, prvemu predsedniku po vojni obnovljenega tržaškega planinskega društva.
Stoletna duhovna prisotnost SPDT na Črni prsti in planinska navezanost Trsta z Baško grapo sta zato bili razlog za vabilo Planinskega društva Podbrdo tržaškim planincem na množično udeležbo na proslavi. Za tržaške goste so prireditelji pripravili tudi pohod po vrhovih nad Soriško planino, po katerih je potekala rapalska meja. Tržaške planince - izleta se je udeležilo nad 30 ljudi – je že v Grahovem ob Bači sprejela predstavnica turističnega centra Podbrdo Alenka Zgaga in jim med vožnjo do Petrovega brda orisala zgodovinske značilnosti in naravne danosti Baške grape, okrog 30 kilometrov dolge, ozke doline reke Bače. Omenila je prve naselitve južnih Tirolcev v 12. stoletju, življenjske razmere v tem divjem gorskem svetu in izseljeniške tokove, ki jih je sicer omilila leta 1906 dograjena bohinjska železniška proga.
Po kratkem sprejemu v koči na Petrovem brdu so se tržaški planinci peljali na Soriško planino. Tam se je pričela planinska tura. Na krožni poti na Možic, Slatnik in Lajnar, vsi visoki okrog 1600 metrov, je pohodnike spremljal gorski vodnik Jože Dakskobler in jih popeljal do vojašnic, kavern, bunkerjev in jeklenih kupol na vrhovih, ki so jih v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na skoraj navpičnih, težko dostopnih pobočjih zgradili Italijani za obrambo rapalske meje. V teh vojaških objektih se je zadrževalo tudi po več sto vojakov in današnjemu obiskovalcu se vsiljuje razmislek čemu so služile vse te obrambne gradnje na takratni meji s kraljevino Jugoslavijo
Skoraj štiri ure pohoda v strmino na vrh Možica in potem po grebenih in, po robovih pobočnih strmin Slatnika in Lajnarja, dvigajočimi in spuščajočimi se stezami, je bil pravi užitek. Čeprav je pihal močan veter in močil zmrzli dež,so tržaški planinci uživali nepopisne razglede v umitem ozračju na samo Baško grapo, na Porezen, na Črno prst, in nasprotno cerkljansko višavje, tja do tržaškega zaliva. Potešeni s planinskimi užitki in zgodovinsko razlago so se potem spustili po smučarski progi na Soriško planino.
Po pogostitvi v planinsko tipični gostilni ob cesti, sta sledila prihod v Podbrdo in ogled stalne etnološko-zgodovinske razstave v prenovljeni Jakovni hiši iz 18.stoletja. Višek sobotne proslave pa je bil v šolski dvorani. Pozdrave številnemu občinstvu so izrekli predsednik planinskega društva Podbrdo Tomaž Štenkler, župan občine Tolmin Uroš Brežan in predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. Po nastopu pevskih zborov društev Podbrdo in Baška dediščina sta pomembno proslavo popestrila še dva povabljena ugledna gosta, Dušan Jelinčič in Žarko Rovšček. V svojem posegu je Rovšček orisal lik Zorka Jelinčiča, narodnjaka, neustrašnega tigrovca in borca za slovenske pravice. Dušan Jelinčič pa je obudil spomine na dan, ko ga je mati peljala na Črno prst na slavnostno poimenovanje koče po očetu. Nadaljeval je s prikazom in razlago diapozitivov o svojih alpinističnih podvigih in vzponih na osemtisočake Himalaje in Karakoruma ter pripovedoval o izkušnjah, iz katerih je črpal snov za svoje knjige.
Zahvala predsednice SPDT Marinke Pertot vsem planincem in kulturnikom iz Podbrda za vabilo na pohod in proslavo ter obljuba po navezavi še tesnejših stikov med obema planinskima društvoma, sta za tržaške planince pomenili zaključek polno doživetega planinsko-kulturnega dne med prijatelji v Baški grapi.
Lojze Abram