Ministrstva za kulturo: »Planinski vestnik je pravzaprav društveno glasilo Planinske zveze.« Ta stavek razloži, zakaj letos Planinska zveza za Planinski vestnik ni dobila subvencije.
Tak je naslov in začetek uvodnika oktobrske številke Planinskega vestnika.
Ob tem ne morem ostati ravnodušen. Ne vem, na koga naj se jezim? Na kulturno ministrstvo ali PZS?
Poglejmo: na ministrstvu za kulturo od PZS na predpisanem obrazcu prejmejo vlogo za subvencijo Planinskega vestnika. Neki uradnik si začne beliti glavo, kaj pomeni ta PZS: poskrbi za sebe, popoldne za Savo, prošnja za subvencijo …
Uradna oseba se vda, preneha si razbijati glavo s tem zagonetnim vprašanjem in raje natančno, kot se spodobi za vestnega uradnika, pregleda izpolnjeni formular. Nič pretresljivega, nič izstopajočega ne odkrije skrbno oko. Naveličano zazeha in z utrujeno kretnjo vrže papir v levi predal, na katererem piše Zavrnjene vloge. Kaj pa birokratsko revše ve, kakšen je pomen Planinskega vestnika za slovenski narod. Pojma nima, da revija izhaja od leta 1895 in je naša najstarejša kulturna revija, ki je bila v začetnih desetletjih tudi pomembno oporišče obrambe slovenske planinske kulture pred silovitim ponemčevalnim pritiskom. Z njo so sodelovali najvidnejši kulturni delavci, pisatelji in fotografi, tako da velja slovenska planinska publicistika s Planinskim vestnikom na čelu danes za eno najrazvitejših in tudi najbolj cenjenih v alpinističnem svetu. Uradniku se niti ne sanja, da je to revija z za slovenske razmere visoko naklado preko 5000 izvodov.
Treba je poudariti, da revija nima zaposlenega niti enega profesionalca, PV ustvarjajo prostovoljci, ki jim uspeva vzdrževati visoko raven kvalitete.
Hm, pa je res tako? Če pogledam še drugo plat medalje, se mi nemudoma vzbudi zanimivo vprašanje: kako pa je Planinska zveza Slovenije predstavila pomen in dejavnost Planinskega vestnika? So pristojni poudarili programe, načrte za prihodnost – na primer digitalizacijo revije (ki je zastala zaradi pomanjkanja sredstev) – in poseben pomen, ki ga ima naša edina planinska revija, ali pa so enostavno rutinsko izpolnili obrazec in ga vrgli v nabiralnik? Kaj pa če pristojni na ministrstvu za kulturo niso prebrali ničesar takega, kar bi utemeljilo njihovo odločitev za odobritev finančne podpore Planinskemu vestniku? Na lepe oči je najbrž ne dajejo, ali pač? V tem primeru se moramo sprijazniti s tem, naš PV nima dovolj lepih očk in zapeljivega pogleda.
Morda pa so imeli v vrhovih PZS preveč dela s prepovedjo uporabe izraza gornik inprestavljanjem Aljaževega stolpa s Triglava v planinski muzej, da bi se lahko bolje pobrigali za finančno podporo ministrva za kulturo, kdo ve?
Prejemniki najvišjih subvencij medijskih vsebin za leto 2008:
1. Nova obzorja (Demokracija) - 200.000 evrov
2. Nova revija - 119.339 evrov
3. Družina - 117.687 evrov
4. Večer - 111.787 evrov
5. Ognjišče - 57.200 evrov
6. Danu, d. o. o. - 56.900 evrov
7. Dolenjski list - 55.960 evrov
8. Podjetje za informiranje Murska Sobota - 53.000 evrov
9. Loka TV - 50.000 evrov
10. Založba Ben, d. o. o. - 43.848,50 evrov
Mire Steinbuch