Dušan Škodič 29.10.2009 06:30 1608 0

Za vladarje in umetnike

Urban Golob: Nesmiselnost hoje v hribe ima že dolgo tradicijo. Tako so nekateri menili že pred 500 leti. Toda istočasno so bili hribi - in hoja po njih - vir navdiha za umetnike, za vladarje pa stvar prestiža.

Leta 1492 je francoski kralj Karel VII ukazal vzpon na Mont Aiguille (2019 m) v francoski Dauphineji. Po mnenju alpinističnih kronistov naj bi bil zaradi prve zabeležene uporabe vrvi to tudi prvi »pravi« alpinistični vzpon. Nikakor pa ni bila to prva želja vladarjev, da bi osvojili kakšno goro, le da so nekateri izmed njih to opravili kar sami. Tako je makedonski kralj Filip V. leta 181 pr. n. š. stopil na Vitošo (2285 m), rimski cesar Hadrijan pa se je leta 126 sam povzpel na Etno (3331 m), čeprav so se Rimljani gora večinoma izogibali.

Kasneje, v renesansi, so se med gornike iz estetskih vzgibov uživanja narave vpisali tudi nekateri umetniki. Italijani so bili med modernimi Evropejci prvi narod, ki je v pokrajinski podobi ugotovil in užival lepoto. Med opisovalci naravnih lepot je bil tudi Dante. Gospod pesnik se je vzpenjal tudi na gore z edinim namenom, da bi z njih užival daljne razglede.

Celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>

24.10.2009