Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Zgodba o izgubljenem bombniku

www.delo.si     21.10.2009

 

 

 

 

 

 

 


četrtek, 22. oktober 2009, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 5349

Delo, Trip - Janez Mihovec: Pod ostenjem Rjavine v Julijskih Alpah rjavi spomin na vojne dni

Ostanki ameriškega vojaškega letala, ki se je zrušilo marca 1945, so zloženi na precejšen kup zdelane pločevine, večji in težji deli so še vedno razmetani naokoli

Ko so zavezniki osvojili južno Italijo, so tam vzpostavili mrežo letališč, od koder so prek Alp leteče trdnjave in liberatorji hiteli bombardirat nacistično Nemčijo. Dan za dnem so čez Slovenijo proti severu letele smrtonosne jate in se nekaj ur kasneje bolj ali manj »razredčene« vračale v matična gnezda. Čez čas je bila naša dežela kar na gosto posejana z letalskimi razbitinami.

V desetletjih po vojni so razbitine raznesli, spomin nanje je večinoma izginil, ohranile so se le tiste na najbolj odročnih krajih. Prav to se je zgodilo tudi marca 1945. Ameriški liberator B-24 je vzletel v italijanskem oporišču in se usmeril proti Cerknemu, da bi tam oskrbel partizanske enote, a je v slabem vremenu zgrešil cilj in zataval v osrčje Julijskih Alp. Greben vrhov med Debelo pečjo in Toscem je letalo še nekako preletelo. Na drugi strani doline Krme pa mu ni uspelo preleteti več sto metrov višje Rjavine.

Letalo se je razletelo v eksploziji, ki je vzela življenje vseh osmih članov posadke. Vsemu trušču navkljub je nesreča ostala neopažena več mesecev. Eksplozijo sta sicer slišala zakonca Cecilija in Lojze Rekar iz vasice Zgornja Radovna ob vhodu v dolino Krme, a se zanjo nista prida zmenila, saj so bili različni poki tedaj vsakodnevni pojav.

Šele ko je poleti pastir Lojzek iz Radovne gnal na Kravjo planino past jarce, je tam našel razbitine letala in trupla posadke. O svoji najdbi se je razgovoril v vaški gostilni in stekla je ogledniška akcija. Pod južnim ostenjem Rjavine so našli razbitine, osem trupel in vse polno vojaškega materiala. Ostanke letalcev so pokopali v bližini nesrečnega kraja, nekaj let pozneje pa so jih prekopali in izročili svojcem, da so jih prepeljali v ZDA. Razbitine letala so v naslednjih desetletjih večinoma raznesli, saj je bil aluminij v povojnem času dragocen material.

Štirimotorno letalo je bilo težko približno šestnajst ton, zato je kljub vsemu nekaj le moralo ostati. Obisk razbitin še zdaj zahteva celodnevni vzpon v enega najlepših delov Triglavskega narodnega parka. Zapeljati se je treba mimo Kovinarske koče v sam zatrep Krme. Ura pohoda nas pripelje do planine Malo polje in nato do planine Zgornje Krme. Na tej se pot obrne za skoraj 180 stopinj in popelje najprej proti domu Valentina Staniča, nato pa v brezpotje pod Rjavino.

Kravja dolina je namreč širna planota med Pršivcem in južnimi pobočji Rjavine. Markirane poti že davno ni več. Ves čas je drobno stezico treba bolj iskati kot pa ji slediti. V trenutku, ko se pot konča nad prepadi pod Temenom, je treba zaviti ostro na levo proti severu – pod samo ostenje. Tedaj se vam pokaže želeni cilj: ostanki letala so zloženi na precejšen kup zverižene pločevine, precej večjih delov pa leži razmetanih še daleč naokoli.

Tu zlahka razumemo, zakaj so se razbitine tako dolgo ohranile. Od najbližje ceste smo skoraj pol dneva hoda, o markiranih stezah pa ni niti sledu. Na izredno lep vrh Rjavine nad nami vodi komaj vidna stezica, pa še ta nas popelje po ostri in izpostavljeni prečki prek Temena. Ta je prehodna le ob lepem vremenu, po suhi in kopni stezi.

Naš trud je bogato poplačan. Gledamo naokoli in vpijamo krasote tega odročnega in samotnega kraja, tako lepega in – tragičnega.

Janez Mihovec

Komentiraj (4):

Igor Zlodej, četrtek, 22. oktober 2009, ob 16:00

Ob ustrezni organizaciji, recimo kot je bila opravljena na Korziki, se bi lahko opravila odstranitev ostankov. Mislim, da to za državo ne bi smelo predstavljati kakšnega posebnega stroška. Pobiranje in transport v okviru rednega vojaškega usposabljanja. Strokovno pomoč nudi GRZS in TNP.

Dejan Inkret, četrtek, 22. oktober 2009, ob 18:21

In po tem se bo našel spet kdo, ki bo rekel da se uničuje naša sveta kulturna dediščina!
Kakšna pa je pravzaprav razlika med ostanki tega aviona in dobrih dvajset let starejšimi ostanki italijanske in avstrijske vojaške krame, ki bi jih nekateri radi varovali celo s policijo?

Stane Škrjanec, četrtek, 22. oktober 2009, ob 19:40

Aha. Tako je bilo torej s tem nesrečnim letalom ...
Hvala za zgodbo.

Tomaž Ogrin, sobota, 24. oktober 2009, ob 23:41

Ne glede na kulturno dediščino. Dokler so ostanki tam, bogu za hrbtom, so priča nesreči. Ko jih ne bi bilo več, bi še spomin na nesrečo izginil. Saj ti ostanki v bistvu ne motijo. Navsezadnje jih je treba strokovno-tehnično raziskati zaradi manjkajočih podatkov. Mogoče bo kdo nevpadljivo dodal kakšno obvestilno tablico za brezpotnike.

Je pa to lahko pomembna turistična specialna točka s pravo zgodbo. Mogoče je že kdo , ki vodi po vojaških ostankih in ima zgodbe, kje je bilo kaj, kako je bilo, itd. Tudi s tem se da služit. Na »razvitem zahodu« večkrat pograbijo vsako zadevo, ki se jim zdi vnovčljiva, celo preveč napihnejo.
Zametki pri nas so že, na primer železna pot iz Bohinja. Tudi v Posočju najdeš ljudi, ki te peljejo kam na prizorišča, pomembno je, da poznajo čimbolj avtentično zgodbo, strokovno pravilno obdelano. Posebno tujci so natančni glede resnice. Ne smemo prodajat napačnih informacij. Sem bil na nekem mednarodnem razgovoru pri nas pred leti o soški fronti. Je bila debata v to smer.

eXTReMe Tracker