Bohinjske novice: GRS Bohinj, najmlajša ekipa med gorskimi reševalci v Sloveniji, je letos po besedah njenega načelnika Janeza Rozmana do sedaj posredovala že 51-krat.
(Tako je bilo ob nastanku članka zdaj smo že pri številu 61.)
Od tega so opravili 48 reševalnih in tri iskalne akcije. Reševalne akcije so bile vse uspešne, od navedenih 51 primerov pa sta bila žal dva tudi taka, ko gorski reševalci niso več mogli pomagati.
Število posredovanj se je glede na lansko leto, ko je bilo konec leta zabeleženih 41, precej povečalo. »Sezona je še dolga, vprašanje je, kje se bomo ustavili do konca leta«, pravi Janez Rozman. Letos so bohinjski gorski reševalci opravili že prek tisoč ur reševalnega dela, v akcijah pa je sodelovalo 370 reševalcev. V juniju so posredovali dvakrat, v juliju pa že 13-krat. Kar štirikrat se jim je zgodilo, da so se podali na dve akciji v istem dnevu. Na poletno sezono so sicer dobro pripravljeni, saj imajo ob vikendih organizirano dežurstvo: ekipa osmih gorskih reševalcev je v pripravljenosti na domu, v pomoč pa jim je, če je potrebno, tudi dežurna ekipa s helikopterjem na Brniku. Na nujno številko 112 prispejo različni klici, od tistih za hude poškodbe, do onih za lažje ali pa morda samo za pomoč gorskih reševalcev z nasveti. Naš sogovornik pravi, da so planinci vedno bolje opremljeni, še vedno pa radi precenjujejo svoje zmožnosti in se na ture preslabo pripravijo. V teh dneh je npr. dan že krajši, kar pa mnogi pri načrtovanju svojih izletov v hirbe ne upoštevajo in se na pot odpravijo prepozno.
Po številu intervencij je bil letošnji avgust z 22–imi rekorden. Bohinjski gorski reševalci so posredovali po dvakrat, celo trikrat na dan. Med pohodniki je tudi velik delež tujih turistov. Tuji turisti se kljub nepoznavanju terena v hribe podajajo sami, morda le s svojimi vodniki. Zgovoren primer: 40 litovskih državljanov se je odpravilo na Triglav, gorski reševalci pa so morali v treh urah kar dvakrat posredovati. In pa ekstremni primer nizozemske turistke, ki je zaradi nepoznavanja razmer kar 6 ur sestopala z Vogla po Žagarjevem grabnu in obtičala v predelu S, popolnoma izčrpana, na koncu svojih moči.
Letošnja posredovanja so sicer potekala na celotnem, zelo obsežnem območju občine Bohinj, predvsem pa tam, kjer je obisk zelo velik. Zelo specifična še vedno ostajata Komarča pa Žagarjev graben. Letos so gorski reševalci priskočili na pomoč tudi jadralnim padalcem, ki so zašli v težave. Starejši, 72-letni nemški jadralec, je tako obvisel tik nad previsom, na pomoč pa so morali priskočiti tudi poljskemu jadralcu.
Najpogosteje gorske reševalce na pomoč pokličejo zaradi poškodb, sledijo bolezen in nepoznavanje terena. Se pa zgodi, da prejmejo tudi kakšen nenavaden klic, kot je bil letošnji, ko so iz skalnega skoka z vrvno tehniko reševali dve kravi, ki sta se »zaplezali«...Skratka, na pomoč priskočijo povsod, kjer jih potrebujejo. »Vsak, ki se v hribih znajde v težavah, naj takoj pokliče 112. Bolje, da pokliče takrat, ko se težave šele začnejo in ne potem, ko lahko postanejo vse resnejše in tudi usodne,« poudarja Janez Rozman.
Letošnja najtežja reševalna akcija? Naš sogovornik pravi, da ima vsaka reševalna akcija svojo zgodbo. Najtežja pa je vsaka, v kateri človeku ne moreš pomagati. Letos so bohinjski gorski reševalci imeli dva taka primera. »Na drugi strani pa uspešna akcija, ko človeku rešiš življenje, ko štejejo sekunde, tako kot je bilo letos v primeru ponesrečene italijanske državljanke na Komarči, prinese toliko zadovoljstva, da se ne da opisati.«
GRS Bohinj, ki je pred dvema letoma slavila svojo 60-letnico, ima trenutno 47 članov, od tega 35 aktivnih. Povprečna starost gorskih reševalcev je 40 let in so najmlajša ekipa med slovenskimi gorskimi reševalci. V svojih vrstah imajo tudi eno članico, zdravnico. V zadnjih treh letih so svoje članstvo precej pomladili. Mladi alpinisti se kljub temu, da je delo gorskega reševalca zahteva veliko odrekanja in prostega časa, odločajo za vključitev v vrste gorske reševalne službe. »Vse, ki bi se nam želeli priključiti, vabimo, da se nam oglasijo,« pravi Janez Rozman.
V času najinega pogovora so bohinjski gorski reševalci že dobili naslednji nujni klic na pomoč, tokrat s Črne prsti ...
Tekst: Mojca Polajnar Peternelj
Foto: Gabrijel Rožič