Janez Pikon: Člani GRS Bohinj so v spomin članom društva, ki jim je usoda preprečila dejavnosti v tej humani organizaciji za tokratni naš cilj izbrali mogočni Debeli vrh nad planino V Lazu. To je osrednji in najpomembnejši vrh na območju Fužinarskih planin. 
Zlasti pogled z juga ga prikaže kot mogočno, lepo oblikovano goro, ki s strmimi pobočji in stenami prepada v dolino in planino V Lazu. Njegov zaobljeni vrh mu daje od vsepovsod značilno podobo kope. Obdajajo ga prostrane, valovite planote in globoke konte, skratka, svet, ki je tudi v snegu zelo privlačen. Od markiranih poti se mu najbolj približa pot čez Lazovški preval, sicer pa stoji sredi delno samotnega sveta. Na sam vrh ni poti, najlažje pa je dostopen s planine V Lazu. Zelo mikaven in zahteven je pristop po severnem grebenu. Skratka Debeli vrh spada nedvomno med velike vrhove Julijskih Alp, vzpon nanj pa je za dobrega planinca veliko doživetje. V odličnih razmerah je dostopen tudi s smučmi.
Številni planinci smo zjutraj zbrani na parkirišču pred planino Blato, da obudimo spomin na preminule člane društva GRS Bohinj z obiskom Debelega vrha (2390 m) nad planino V Lazu (1560 m) pod vodstvom članov društva. Začnemo po lovski stezi proti planini Krstenica (1655 m), kjer se okrepčamo s čajem in po krajšem odmoru nadaljujemo zahodno pod Krsteniškim Stogom (1877 m) na planino Jezerce (1720 m). Dvignemo se na Lazovški preval (1966 m) in se po vzhodnem grebenskem brezpotju povzpnemo na Debeli vrh (2390 m). Odmor na danes vetrovnem vrhu hitro zaključimo in že se vračamo na Lazovški preval in nižje preko planine V Lazu do planine Pri Jezeru, kjer nas pred zavetiščem GRS Bohinj v Kožah zopet lepo sprejmejo in pogostijo s toplo hrano in še ...
Na Debeli vrh vodijo številna brezpotja z vseh strani gore. Dostopu s planine V Lazu sledimo poti proti severu preko ravnice Zgornji Laz, ter dalje skozi vedno ožjo dolino med Debelim vrhom in Ogradi na Lazovški preval, ki leži med tema dvema vrhovoma. Preval lahko dosežemo tudi od Vodnikovega doma nad Velim poljem ali s planine Krstenica. Tu zapustimo pot, najbolje že nekoliko pred Lazovškim prevalom in se vzpnemo proti zahodu do vznožja strmine pod vzhodnim grebenom Debelega vrha, ki zahodno od nas pada proti planini V Lazu. Strmino najlažje premagamo nekoliko južneje ob globoki grapi. Stopimo na širok greben, ki je sprva strm, vendar se kmalu občutno položi. Hodimo čez trave, ki pa vedno izginjajo pod gruščem in skalnatimi ploščami. Vmes naletimo na zanimivo, opeki podobno kamenino. Po tem grebenu dosežemo predvrh. Tu nas čaka težaven sestop v globoko škrbino, odkoder se spuščata na obe strani strmi, rdeči grapi. Onstran škrbine preplezamo še nekaj lažjih skal, nato pa se greben spet razširi in nas brez težav pripelje na izredno prostrano teme Debelega vrha.
Tura bi bila prav lahka, če ne bi prežala tik pod vrhom sitna škrbina. Prehod čeznjo terja nekaj metrov plezanja, kjer vrv nikakor ni odveč. Orientacija kljub brezpotju ni težavna. V celoti je to izredno lepa in priporočljiva tura, ki pa seveda zahteva izurjenega planinca. Lažji pristop, s tem se ognemo globoke škrbine pod vrhom je nekoliko nižje, kjer južno prečimo predvrh in po skalnih ploščah dosežemo vrh.
Nekateri obiskovalci pa se nad Lazovškim prevalom vzpnejo proti severu mimo prvih skal Debelega vrha in se usmerijo proti izrazitim rdečim pečinam na slemenu. Tu gori pelje za silo shojena steza. Čez krušljive, vendar lahke skale stopimo na sleme, kjer se priključimo prej opisani smeri. Ta smer je posebno pripravna, če prihajamo s planine Velo polje.
S Hribaric po severnem grebenu vodi proti Debelemu vrhu nekakšno sleme, ki ima več zaporednih kopastih vršičev (Vrh Lašt 2365 m). To sleme nam daje glavno smer. Pot čez sedlo Hribarice zapustimo nekako na sredini planote in se usmerimo proti jugu. Vršiče v omenjenem slemenu je najboljše obiti. Svet je tod zaradi neštetih škrapelj in vrtač zelo težko prehoden, pa tudi nepregleden. Nikjer ni videti sledov kakšne poti in sploh se čutimo silno oddaljene od znamenj človekove prisotnosti. Ko stopimo na sedelce v vznožju Debelega vrha, nas čaka strm, skalnat greben, ki nas po lažjem plezanju privede točno na vrh. Tura je zelo zahtevna, vendar bolj orientacijsko kot tehnično. Lotiti se je moramo le v zanesljivem vremenu, v megli so brezpotna kraška prostranstva Hribaric, nevarna past.
Mimo vznožij Debelega vrha peljeta iz planine V Lazu na prelaz Hribarice dva brezpotna prehoda, ki sta v poletnem času nepomembna, saj je ves predel en sam labirint kraških vrtač, škrapelj in ruševja. Močno pa sta ti dve brezpotji v veljavi med turnimi smučarji. Vzhodnejši pristop poteka po Dolini Za Debelim vrhom, ki se vleče iznad Lazovškega prevala mimo vznožja severne stene Debelega vrha. Mnogo bolj zapleten pa je zahodni pristop (Dolina Pred Debelim vrhom). Pri tem je treba najti prehode skozi zapleten sistem rušnatih dolcev nad planino V Lazu (Konjske police), višje gori pa nas čaka naporen prehod čez Globoko konto, ki res zasluži svoje ime. Te samote torej zaslužijo obisk bolj v času smuke, seveda pri prijetnejši smeri navzdol.
Vir: Julijske Alpe, Tine Mihelič
Janez Pikon