Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 3321 4

Kmetje imajo precej pomislekov

KGZS: Osnutek uredbe o regijskem parku Kamniško–Savinjske Alpe

Septembra in oktobra poteka javna obravnava o osnutku uredbe o ustanovitvi regijskega parka Kamniško–Savinjske Alpe (RP KSA). Glavnina predstavitev, organizirana po občinah ustanoviteljicah, je že izvedena. Ker kmetje in lastniki zemljišč na njih niso dobili zadovoljivih odgovorov, je KGZS organizirala sestanek zainteresiranih lastnikov zemljišč in agrarnih skupnosti, vključenih v področje parka v ustanavljanju. V sredo se je sestanka na Črnivcu udeležilo okoli sto kmetov in predstavnikov agrarnih skupnosti. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik KGZS Ciril Smrkolj, so prisotnim predstavili izhodišča za ustanovitev parka predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in izvajalske organizacije Logarska d.o.o.

V drugem delu je bil čas posvečen vprašanjem in pobudam prisotnih. Na vprašanja je odgovarjal Mladen Berginc z MOP. Kmetje so opozorili na nepreglednost postopka vključevanja zemljišč v park in predstavili težave, ki jih imajo z zavarovanimi območji in gospodarjenjem na območjih, ki imajo poudarjeno rekreacijsko rabo. Izrazili so nestrinjanje z ustanovitvijo parka, ker ni transparentno, katere bodo dobre ali slabe strani vključitve v park za tiste, ki gospodarijo na zemljiščih v parku. Omenjena je bila tudi predvidena sestava Sveta javnega zavoda, ki bo ustanovljen za upravljanje regijskega parka. Lastniki zemljišč morajo imeti v njem sorazmerno število predstavnikov.

Po daljši razpravi so na predlog predsednika KGZS Cirila Smrkolja sprejeli sklepe, ki jih bo zagovarjala tudi KGZS. Kmetje in lastniki zemljišč v predvidenem regijskem parku se ne strinjajo z ustanovitvijo parka pod sedanjimi pogoji in so postavili nekatere zahteve. Ko bodo zahteve izpolnjene, bodo kmetje in lastniki zemljišč ob sodelovanju KGZS še enkrat preučili predlagane rešitve in se dokončno odločili o svojem stališču do ustanovitve parka.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 08. 10. 2009,  Kmetje imajo precej pomislekov

  

Črnivec 7. 10. 2009

Proti parku so se opredelili tudi prestavniki Ljubljanske nadškofije in Meščanske korporacije Kamnik. Mladen Berginc je odgovarjal na številna, včasih tudi neprijetna vprašanja.

Foto: Boris Štupar
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti VAR

4 komentarjev na članku "Kmetje imajo precej pomislekov"

Nejc Kuhar,

Se povsem strinjam z mojim predhodnikom! Glede na to, da bom tudi sam živel v tem krajinskem parku, moram pritrditi, da se povsem premalo obvešča domačine o prednostih (in slabostih) parka. Ker se jim ne posreduje točnih informacij, si sami razlagajo, večinoma samo slabosti in ovire. Še meni, kot geografu, se porajajo dvomi...


Tomaž Ogrin,

V Franciji so nekaj takih parkov ustanovili kar prebivalci sami. Se jim očitno splača. Kazalo bi proučiti podrobnosti, zakaj in kako se jim splača.

Ko je že govora o kmetijstvu. Kar privzeli smo, da kmetijstvo kar lepo subvencioniramo. Torej plačujemo vsi, preko državne blagajne.

Z usmerjanjem subvencij nekdo dela kmetijsko politiko. Če v njej ni parkov, je nekaj narobe s subvencijami. Subvencije je treba tako spremeniti, da bodo izdatnejše v parkih, zunaj parkov pa minimalne.

Žal KGZS ni napredna ustanova, tam nekateri samo mlatijo pare, če ne bi že oni forsirali parke.


Bernard Štiglic,

Lep pozdrav

Verjamem, da se ne strinjajo z parkom, saj se pri ustanavljanju parkov pri nas vedno in povsod pozablja na domačine, ki tam živijo.

Pravijo, da park ne bo prinesel nobenih novih omejitev in da je edino možen trajnostni razvoj. Kaj pa je trajnostni razvoj? Če so to birokratske ovire na vsakem koraku in kup prepovedi ...?

Domačini na območju parka trajnostni razvoj izvajajo že stoletja.


Bernard Štiglic,

Res,da so subvencije.Vendar z 4,5 tisoč evri se v tistih razmerah ne da živeti,sploh pa z mnogimi omejitvami.

Denarja,ki se mu reče kmetijski je ogromno,niti predstavljati si ne moremo koliko,če seštejemo domačega in tistega,ki pride iz Bruslja.

Žal ima vsa zgodba rahlo pomankljivost in sicer,da kmet zelo težko pride do teh sredstev.Dobi sicer nekaj malega za površine in za živino,vendar moramo vedeti,da višinski kmetje ne razpolagajo z velikimi površinami in tudi veliko živali ne morejo rediti,saj zemlja ni tako rodovitna,kot v dolini.

Kaj pa mislite,da so razni lasi,razvojne agencije in podobno?Nič drugega,kot bljižnjica za ne -kmete do kmetijskega denarja.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Smučišči na Kaninu in Selli Nevei bosta kmalu povezani
Naslednja objava Extempore SNEŽNIK že 21-tič
  • Število objav: 46051

Novosti