Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Letošnji izjemni toploti se ni mogla upreti niti še tako debela snežna odeja na najvišji evropski meteorološki postaji v osrednjem delu Visokih Tur.
Objava popravljena, da se besedilo vidi tudi v drugih brskalnikih ne le FF.
Zlati september je za nami, naj živi oktober, ki je (bo) menda dober! Nad nenavadno toplim in sončnim vremenom v začetku tega meseca se seveda ne bomo pritoževali, saj nam je hitro zlezlo pod kožo. Je pa že na dlani, da se z današnjim dnem v večjem delu Slovenije končujejo suhi in topli dnevi. Že jutri lahko poškropi, poleg zahodnih, tudi nekatere druge naše pokrajine, a pravi dež in hlad pridejo šele v naslednjih dneh. Kaj lahko se zgodi, da bomo iz letošnjega, že skoraj »nemarno« dolgega babjega poletja skočil kar na konec jeseni. Nekaj vremenskih scenarijev predvideva za prihodnji teden močno ohladitev s padavinami, pri čemer ob koncu padavin sneg ne bo ostal le v visokogorju. Toliko o tem, kako dober je oktober. Na račun septembrskega pomanjkanja mraza in padavin, so listavci še sorazmerno dobro olistani. A ne pozabimo, kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče«. Tudi včasih več kot le sitne ose so menda jesenske znanilke hude zime. Da le niso sitne »babe«, saj so imele poletje vse do tega tedna in kakšna bi bila potem zima šele v tem primeru
Ljubeljski rekord
Kot smo že ugotovili, se je septembra nadaljeval večmesečni niz pretoplega vremena. Vendarle pa je poslabšanje na začetku meseca poskrbelo za padavinski rekord tik ob meji, natančneje na avstrijski strani Ljubelja. Sodelavci ZAMG-a (Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko) so zabeležili rekordno višino 24urnih padavin na klasični meteorološki postaji, saj je tam iz 4. na 5. september padlo kar 233 litrov na kvadratni meter. To je precej manj od bovških 363 litrov sredi novembra 1969, pa vendarle veliko, saj je morje (in z njim vlaga) oddaljeno precej dlje od Karavank kakor pa od Kaninskega pogorja. A vrnimo se k letošnji nadpovprečni toploti. Prej omenjeni urad je med drugim objavil tudi podatek, da je letošnja toplejša polovica leta na njihovi najvišji opazovalni postaji na Sonnblicku (3106 m), ta deluje že vse od leta 1886, pobrala ves snežni »pridelek« minule snežne sezone. In to navkljub temu, da je bila ta prav tako kot pri nas tudi pri njih izjemno bogata. Namerili so namreč več kot sedem metrov snega, podobno kot pri nas na Kaninu (Kredarica 535 cm).
Taljenje na visokem "nivoju"
A letošnji izjemni toploti se ni mogla upreti niti še tako debela snežna odeja na najvišji evropski meteorološki postaji v osrednjem delu Visokih Tur. Podatki v spodnji preglednici za talilno sezono (maj–september) prav lepo ilustrirajo, kako pretopli so bili letošnji najtoplejši meseci. Čeprav ostane v povprečju ob koncu talilne sezone skoraj poldrugi meter snega, se je po letu 1982 zgodilo petič, da je pobralo ves sneg minule snežne oziroma redilne sezone. V povprečju sta med majem in septembrom na tej višini dve noči od treh taki, da padejo temperature pod ledišče. Letos pa je bilo tako le vsako drugo noč. Ničta vrednost seveda ne pomeni, da na merilnem mestu ni več snega, temveč, da načenja sonce od tistega dne dalje (letos 28. septembra) snežno zalog predzadnje zime oziroma snežne sezone. Vsako leto 1. oktobra namreč ponastavijo merilec letne snežne bilance na ničlo. Omenjeni podatki so zelo pomembni za vsakoletno bilanco ledenikov. Rezultati so presenetili tudi strokovnjake, ki so po bogati snežni sezoni ob koncu letošnje redilne sezone pričakovali presežek, nikakor pa ne primanjkljaj v višini snežne odeje. Očitno se »v zraku« res nekaj spreminja…
 |
| Izbrani meteorološki podatki za avstrijsko višinsko postajo Sonnblick (3106 m) za vsakoletno talilno sezono med letoma 1978 in 2009. (Vir: ZAMG/Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Dunaj) |
Miha Pavšek