Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kdo je bolj zelen?

Večer, Okolje - dr. Lučka Kajfež Bogataj: Okolje in družba - Morda bo letošnji september nekoč prišel v zgodovino. Cela vrsta dogodkov in novic je takšnih, ki bi jih lahko označili za prelomne.

Najprej seveda alarmantno planetarno stanje. Vsako leto septembra analiziramo, kako gre ozonski luknji in kako arktičnemu ledu. Zadnje znanstvene ocene o stanju ozonske plasti kažejo, da se bo stratosferska plast ozonske plasti obnovila petnajst let kasneje, kot so napovedovali leta 2002, čeprav se je koncentracija snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, začela zniževati. Zaščitni ozonski plašč nad srednjo zemljepisno širino si bo opomogel šele leta 2050, nad Arktiko pa še petnajst let kasneje. Tudi poletni obseg arktičnega ledu je že tretje leto zapored mnogo manjši, kot je dobro za stanje planeta. To ni nič čudnega, saj so bili letošnje poletje globalni oceani najtoplejši, odkar imamo na voljo meritve.

Naslednji zgodovinski podatek pa je septembrsko sporočilo Mednarodne agencije za energijo, ki pravi, da se bodo izpusti toplogrednih plinov zaradi gospodarske krize in s tem upočasnjene industrijske aktivnosti zmanjšali za 2,6 odstotka. Šlo naj bi za največje zmanjšanje v zadnjih štiridesetih letih. Preden se komu to zdi odrešilno dejstvo, seveda povejmo, da gre za kapljo v morje, saj so se izpusti desetletja povečevali. Sploh pa vzporedno nimamo podatka, koliko so se povečali naravni izpusti toplogrednih plinov iz prej trajno zmrznjenih tal na severih celin. Ampak novica je vseeno zgodovinska, kot tudi to, da nam je češki predsednik Klaus sredi Ljubljane razložil, da podnebnih sprememb praktično ni, če pa že so, bodo blagodejne za vse severnjake. In da gospodarstvu, svobodi in človeštvu v resnici škodi opozarjanje na prevelike izpuste in ne vremenske ujme.

In zdaj k največji zanimivosti! Začelo se je mednarodno tekmovanje, kdo bo v prihodnosti bolj zelen. Evropejci si še vedno domišljamo, da je okoljska politika EU brez primere na svetu in da bomo prav mi svet popeljali v zelen(ejši) jutri. Po podnebnem vrhunskem srečanju v New Yorku pa se že zdi, da nas prehiteva Azija. Ne le, da se je za odločnejše zmanjševanje emisij zavzela Japonska, ampak je presenetila zlasti Kitajska. Njen predsednik Hu Jintao je v New Yorku simbolično z zeleno knjižico oznanil začetek ekološke kitajske dobe. S tem se je nedvomno postavil na čelo podnebnega gibanja držav v razvoju. Politični komentatorji trdijo, da je ravno finančna kriza Kitajsko spravila do razmišljanja, da se da služiti tudi z bolj zelenimi izdelki. Verjetno pa tudi nevzdržno stanje okolja na obrobjih in v vseh večjih mestih z milijoni prebivalcev, ki se dušijo v umazanem zraku in pijejo vodo vprašljive kakovosti. Ampak potrebno bo več, kot so le zelene obljube, da bomo spravili stvari v red. Za zdaj še vedno vsako uro človeštvo odda s kurjenjem fosilnih goriv štiri milijone ton ogljikovega dioksida in vsako uro posekamo tisoč petsto hektarov gozda. Na uro nam izumrejo tri življenjske vrste, človeška populacija pa se poveča za deset tisoč novih Zemljanov.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
 

Vecer.si 28.09.2009

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti