Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 3588 3

Pri Dvojnem jezeru

Stane Klemenc: 24. septembra sem šel na Jezera pogledat kakšno je stanje.

Voda je zelo visoka zato alg ni videti - so pod vodo, malo na obali, malo jih pa plava po vodi. In v  koči še vedno perejo rjuhe, menda po navodilih z uprave PD Ljubljana-Matica - pa ne z ekološkimi praški ...

V poročilu komisije za varstvo gorske narave pri PZS sem bral, da je greznica stara 25 let. Ker ni tako velika, da bi šlo noter za toliko let "sranja" me je zanimalo kam in kako jo praznijo.
V koči sem izvedel, da so jo v zadnjih treh letih praznili le enkrat (1x). Ker sem zelo nejeveren in radoveden sem tečnaril naprej. In po vztrajnem iskanju po rušju in skalovju okrašenem z odpadki sem našel mesto za praznjenje greznice, po moji oceni se je to dogajalo v zadnjih desetih dneh. Vsebino greznice verjetno vsako leto prečrpajo v skalovje pod rušjem 50m vzhodno od greznice. Do jezera je pa le okoli sto metrov. Če drži teorija, da vse teče dol, bomo kmalu vsi po...

Dvomim, da so taki postopki v skladu s predpisi in zakoni. Po mojih prvih slikah je bilo v koči precej inšpekcij, kaj so delale - ukrenile pa ne vem. In kaj mislite, da se dogaja pri ostalih objektih po naših hribih?

Ali kdo ve, če inšpekcijske službe zaposlujejo kakšne dobro plačane svetovalce - "drekoiskalce". Zdaj je svetovanje precej običajno ...
Kdor bo po prvem deževju hodil tam okoli naj dobro pregleda jezero.

Lep pozdrav

Stane Klemenc
 

StaneKlemenc.com
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti

3 komentarjev na članku "Pri Dvojnem jezeru"

Peter Strgar,

Stane je slike in tekst poslal tudi meni. Naj dodam, da omenja, da je mesto praznenja greznice cca. 50 m vzhodno od koče in samo 100 m od jezera, da menda greznico praznijo enkrat na 3 leta (kako se vidi po slikah). Sicer je greznica stara 25 let in kot je bilo moč prebrati na raznih forumih in časopisih - ustreza svojemu namenu in ni videti sledi razlitja.

Pa dajte se odgovorni že enkrat nehati sprenevedati. Kakšen dokaz še potrebujete?

Lp

Peter S.


Dominik Skumavec,

Drek od vseh obiskovalcev kar jih je pa še od katerga več narava z lahkoto predela, samo vsi bi moral srat za smreko, ne pa v zgrešeno zgrajene sekrete:

Pri eni koči na Gorenjskem imajo npr. sekret na štrbunk pri katerem pade drek v neprodušni zbiralnik. Ko sem odprl pokrov sekreta (na steni je opozorilo "Zapiraj pokrov!")sem skoraj okrog padel, ker se v zbiralniku koncentrirajo in ustvarjajo najbolj smrdeči plini kar si jih je možno predstavljati....

Drek pa tudi ostale odplake potrebujejo zrak. Če je stvar na zraku muhe, črvi in aerobne bakterije zadevo hitro prebavijo. Na čistilnih napravh v odplake vpihavajo kisik , jih obsevajo z UV žarki - v bistvu delajo samo to kar narava sama zmore, če seveda zadeve preveč ne skoncentriramo....


Matjaž Novak,

Ob tem primeru je zanimivo vprašanje, kaj delajo nadzorniki TNP in zakaj so plačani inšpektorji.

Še dva primera. Planšarija na pl. Duplje (Krnska jezera) je problem gnojnice od gojenja prašičev reševala tako, da je z njo poplavila kraško kotanjo, ki leži na sredi med Malim jezerom in Krnskim jezerom, od obeh je oddaljena cca 300m in je del sistema ledeniških jezer.

Koča na Kriških podih ima baje suho stranišče, odtok odplak iz kuhinje pa v jezero za bajto. (vsaj pred tremi leti je bilo še tako).

»Strokovnjaki« so najverjetneje potrebovali velik intelektualen napor za ugotovitev, da je prekomerna količina organskih snovi v jezerih posledica kreme za sončenje, očitno pa jim je zmanjkalo energije za iskanje odgovora na vprašanje, kam za vraga gre človeško blato iz koč ob jezerih. V koči z 200+ ležišči se samo v enem dnevu v konici sezone zagotovo proizvede opazen kup dreka, poleg drugih odplak se razume.

Pred 130 leti se zagotovo niso spraševali ali koča sodi na tako občutljiv kraj kot je lokacija pri Dvojnem jezeru. Danes bi se bilo za vprašat ali je sploh možno zagotovit, da objekt sredi tako občutljivega ekosistema nanj nebi imel kvarnega vpliva. Moje mnenje je, da ne. Ena od opcij vredna razmisleka bi bila tudi odstranitev objekta.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava SKYTURN - nov, varnejši (?) varovalni pripomoček
Naslednja objava Častitljiva planinska jubileja
  • Število objav: 46044

Novosti