Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spominski večer v Železni Kapli

PZS: ... posvečen 123 letnici rojstva dr. Ángeli Piskernik

Klub koroških Slovencev v Ljubljani, Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple ter Inštitut za narodnostna vprašanja so ob 123 letnici rojstva botaničarke dr. Ángele Piskernik, najpomembnejše koroške Slovenke, pripravili v Železni Kapli poseben spominski večer. Iz Ljubljane je bil organiziran avtobus, veliko nas je prišlo z osebnimi avtomobili, precej pa je bilo tudi domačinov. Po celodnevnem izletu z obiskom krajev, kjer je živela in delovala dr. Ángela Piskernik, smo si v Železni Kapli najprej ogledali naravovarstveno učno pot ob gostišču Piskernik, ki se začne s panojem »Varstvo narave kot naloga človeštva« in predstavitvijo dr. Angele Piskernik, obiskali prelepo pokopališče v Železni Kapli in grob njenih staršev (dr. Á. Piskernik je pokopana v Ljubljani), nato si ogledali še razstavo, ki jo je pripravilo Slovensko prosvetno društvo Zarja. Sklepni del je bil nato v farni dvorani v Železni Kapli. Slovesnosti so prisostvovali nekateri svojci dr. Ángele Piskernik ter tudi predstavnika PZS in KVGN. Na prireditvi so v več referatih predstavili življenjsko delo znanstvenice, večer pa dopolnili še s slovenskimi narodnimi pesmimi.

Ángela Piskernik izhaja iz številne kmečke družine z Lobnika pri Železni Kapli. Na Dunaju je kot prva Slovenka doktorirala iz bioloških ved. Zaradi njene napredne dejavnosti v nekaterih slovenskih društvih ji tedanje koroške oblasti niso omogočile primerne zaposlitve. Bila je vzgojiteljica v družini odvetnika, praktikantka in asistentka v Prorodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, poučevala je na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti so jo odgnali v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Prva povojna leta je bila ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in nato do upokojitve prva poklicna referentka za varstvo narave v Sloveniji.

Njeno življenjsko delo je obsežno. Sodelovala je pri ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, prizadevala pa se je tudi za slovensko - avstrijski naravni park v Karavankah in Kamniško - Savinjskih Alpah. Za nas planince pa je pomembna njena oživitev alpskega botaničnega vrta Julijana v Trenti po II. svetovni vojni, ustanovitev gorske straže v letu 1954, programa, po katerem se planinci usposabljajo še danes in je nadgrajen še s programom varuh gorske narave. Ni tako naključje, da se je KVGN PZS odločila poimenovati svoja priznanja za prizadevno delo pri ohranjanju in varovanju gorske narave prav po dr. Ángeli Piskernik.

Doma in v tujini je objavila številne razprave o varovanju narave. Posebej dejavna je bila v Mednarodni alpski komisiji in Mednarodni zvezi za varstvo narave. Pomemben je njen priročnik Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Tik pred smrtjo je prejela plaketo Van Tienhovne evropske nagrade za varstvo narave.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti