Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novosti

Ziljska brda, trd(n)a zibelka vrlih rojakov

Delo, Trip - Drago Kralj: Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (85)

Vandranje po gričih in vaseh med Ziljo in Preseškim jezerom, pod Karnijskimi in Ziljskimi Alpami – Tri veleizdajalske izjave Franca Grafenauerja

Dolina ob Zilji se pod Šmohorjem razširi na dobre tri kilometre. Medtem ko teče reka po južnem robu doline pod vznožjem Karnijskih Alp, po severnem robu drži glavna cesta. Vmes valovijo Ziljska brda, tudi Brška Dobrava imenovana; sežejo največ 170 metrov nad Ziljo. Na osojah je gričevje gozdnato, na prisojah pa kar gosto poseljeno in obdelano.

Iz Šmohorja se pripeljem mimo železniške postaje čez progo in po klancu vkreber v Limarče/Fritzendorf (636 m) z ljubko novogotsko cerkvico sv. Krizanta (1784).

Malo niže leži nad Ziljo Velika vas/Micheldorf (596 m), rojstni kraj slovstvenega zgodovinarja, jezikoslovca in etnologa Ivana Grafenauerja (1880–1964). V vasi stoji Marijina cerkvica z zanimivima podobama lurške Bernarde – deklice in starke.

Brdo: grad, cerkev in šmišou

Potem je Brdo/Egg (635 m), največji kraj v teh brdih. Tu je bil vse do prvih let po drugi vojni sedež občine, katere župani so bili vedno Slovenci. Potem so Brdo priključili mestni občini Šmohor, kjer sta veljali le gromka beseda in nestrpna volja nemške mestne večine; njen edini cilj je bil ponemčiti slovenske Ziljane. Denimo, da jim je uspelo, a še zdaleč ne povsem; slovenji govor vendarle ostaja živ.

Sredi Brda stojita poleg gostilne gradič rodbine Khünegg, ki ni na ogled, in cerkev sv. Mihaela iz 15. stoletja. V njej je kar imenitna gotska grobna kapela omenjenih graščakov, ki so bili tudi darovalci cerkve. Na oknu in na zaslonu klečalnika so v zadnjih letih 15. stoletja naslikali grofa Gandolfa z vso njegovo družino. Ni težko najti cerkovnika, ki vam bo rad odklenil cerkev in povedal vse o njej.

Konec septembra je tu žegnanje z dvojezično mašo in procesijo. V brške vasi prihaja, prizadevno za slovenji jezik, maševat bistriški župnik Stanko Trap. Šmišou se imenuje veseli god sv. Mihaela; o katerem se je ohranil rek Šmišou je z maužno ušou (Sveti Mihael je z malico ušel). Takrat so namreč kmetje nehali nositi poslom in dninarjem malico na polje, večino so takrat tudi odpustili, saj so bila poljska dela opravljena.

Na Brdu se je rodil slovenski skladatelj Anton Jobst (1894–1981), avtor vsaj dvesto blagozvočnih cerkvenih skladb.

Z Brda skozi Mele v Moste

Z Brda zavije cesta na rob nad Ziljo in postane panoramska, saj je z nje širen razgled na Ziljo in Karnijske Alpe na meji z Italijo.

Vas Mele/Mellach (612 m), pod katero je mostič čez Ziljo, je izhodišče označene pohodniške poti po strmih osojah na Poludnik, zelo obiskan razglednik, ki se hvali s panoramo Julijcev. Pot drži mimo Dolške planine/Dellacher Alm (1365 m), do koder je dobri dve uri hoda, potem pa še poldrugo uro mimo planine Poludnik (1708 m) na sam vrh.

Do Dolške planine je speljana tudi gorska cesta iz Modrinje vasi/Möderndorf pri Šmohorju; drži čez Brško planino/Egger Alm (1422 m) in mimo Brškega jezera/Eggeralm See (1399 m). Na vseh so gostišča, kjer postrežejo žejnim in lačnim.

Naslednji kraj ob panoramski cesti so Moste/Brugg (568 m), kjer se je rodil Franc Grafenauer (1860–1935), politik, ljudski tribun in pred prvo vojno poslanec v dunajskem parlamentu in koroškem deželnem zboru, po vojni pa je zastopal koroške Slovence v narodnem predstavništvu jugoslovanske države. Hkrati je bil mojster za orgle (njegove so tudi v brški cerkvi!)

Med prvo vojno so ga zaprli in obsodili na pet let težke ječe zaradi treh veleizdajalskih izjav. Dejal je, da je Rusija mogočna država, ki ima več žita kakor vsa Evropa skupaj; da je neki rezervist zbežal k Lahom, ker je tam v vojski boljša košta, ter da navsezadnje ni nič pregrešnega, če se kaka Ziljanka zaljubi v Rusa (ujetnika). Sedel je dobro leto.

Od Dol skozi Melviče do Loč

Sledijo Dole/Dellach (665 m), večja vas nad Ziljo, kjer je bil doma zbiralec koroških ljudskih povesti Vinko Möderndorfer (1894–1958); napisal je tudi zanimivi knjigi Verovanja in uvere Slovencev ter Ljudska medicina pri Slovencih.

V Dolah stoji cerkev sv. Egidija iz leta 1338; hrani zanimive podobe iz vsakdanjega kmečkega življenja. Pol kilometra nad Dolami je skrita vasička Melviče/Mellweg (668 m), kjer je v cerkvici sv. Gertrude lepa freska Sv. treh kraljev (1420). V vasi se je rodil Julij Felaher (1895–1969), manjšinski strokovnjak in organizator koroških prebežnikov po plebiscitu.

Nato cesta zavije proč od Zilje na sever v zadnjo brško vas Loče/Latschach (697 m), nad katero stoji v bregu cerkev sv. Lenarta. Njena zunanjščina je pestro poslikana, v notranjščini pa je bogato okrašen glavni oltar (1640).

Onstran reke leži na ravnem logu samoten zaselek Napole/Nampolach (673 m) v idiličnem okolju grička s cerkvico sv. Kunigunde iz 16. stoletja.

Vse te vasi so ne le lep in zanimiv izletniški revir, temveč tudi počitniško okolje. V vseh krajih je namreč kar nekaj gostiln s prenočišči pa tudi turističnih kmetij in vaških apartmajev, večina pri slovenskih družinah.

Drago Kralj

www.delo.si     26.08.2009

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46078

Novosti