Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novodobno iskanje zakladov

Nedelo - Mateja Gruden: Geocaching - Nekoč z zemljevidi, danes z navigacijo

Na temačnem podstrešju opustele razpadajoče hiše, kjer se prhka pajčevina razteza med trohnečimi lesenimi tramovi, kjer škripajo črviva tla, pod grmado šare kljubuje zobu časa zaprašen kovinski zaboj, zapahnjen z zarjavelo ključavnico. Vanj je pred desetletji premožni skopuški starec zaklenil zvitek pergamentnega papirja, povitega s škrlatnim trakom. Skril je zemljevid, ki bi najditelja popeljal do skrivališča družinskih draguljev in preostalih dragocenosti ...

Tako je bilo oziroma naj bi bilo – davno tega. Pa zdaj?
Vklopimo računalnik, se priklopimo na internet, odpremo ustrezno spletno stran, pobrskamo po njej in izberemo skrivališče. Nato v navigacijsko napravo vpišemo koordinate zanj, se odlepimo od računalnika, krenemo na pot in se lotimo iskanja. Tako zelo ... suhoparno preprosto in obupno neromantično?
Orumeneli zemljevidi z nacefranimi robovi so preteklik, sedanjik so spletni, naloženi na navigacijske naprave, ključni kažipoti pa so namesto puščic in risbic – koordinate. Novodobno iskanje zakladov je od leta 2000, ko se je razširilo, znano kot geocaching. Geo = zemlja in cache (v angleščini) = skrivališče. V devetih letih se je število zadnjih povečalo na skoraj milijon, odkrivati pa jih je mogoče na vseh celinah, celo na Antarktiki. In tudi v Sloveniji.

Po zaklad v ljubljanski Tivoli
Na največji spletni strani za sodobne iskalce zakladov geocaching.com izberem skrivališče (enega od približno 850.000, kolikor naj bi jih bilo zbranih na njej): v ljubljanskem parku Tivoli. No, najprej se moram prijaviti in postati članica, brezplačno. V svojo navigacijsko napravo vpišem koordinate in – gremo iskat zaklad!
Koordinate so najprej prizadevne vodnice. Metri na mobilnem telefonu, na katerega sem naložila zemljevid, se pridno krajšajo – in nazadnje skrčijo do ničle. Aha! Zaklad! Ups, ampak metri se spet namnožijo. Tako je s to sodobno tehnologijo, površna je. Zato je zadnja etapa iskanja zaklada še zmeraj na »primitivni« ravni. S suho vejo pretaknem tla, drezam v z mahom obrasel zid, vohljam okoli dreves, stikam pod grmičevjem … Nič.
Vrnem se domov po dodatne napotke na internetu – če sem morebiti spregledala kakšen namig. Aha! Zid, omenjen je zid! Naslednji dan še pozorneje tipam po luknjah v njem in poskušam premikati kamne. Nič. Težavnostna stopnja iskanja tega skrivališča je komaj omembe vredna!
Kakšna beda. Sicer obstaja možnost, da je zaklad kdo izmaknil. Poslednji najditelj ga je odkril in prijavil 5. avgusta; kdo ve, morebiti se je v tem času kdo spotaknil obenj in ga preprosto sunil. Pač ni mogel vedeti, da je rezerviran za geocacherje. Tako da – kdor meni, da so koordinate opustošile iskanje zaklada vsakršne napetosti, se ne bi mogel bolj motiti!

Pozor, bombaš na delu!
Osnovna pravila geocachinga (o njem je precej zapisanega med drugim na Wikipedii) so naslednja: ko iskalec odkrije in vzame zaklad, ga nadomesti z drugim, svojo najdbo pa dokumentira v knjižici, ki naj bi bila priložena zakladu, skupaj s pisalom, in nato še na spletni strani, na kateri je prijavljen. Poleg geocaching.com jih je še peščica.
Zakladi sicer navadno niso niti približek tistim iz (povečini) otroških sanjarij, se pravi, kakšne bleščeče zlate paličice ali dragulji; večinoma so drobnarije, od kovancev do gumbov, morebiti tudi knjige ali zgoščenke, dragocenosti naj niti ne bi zakopavali. Izjema so, denimo, nagrade za prve najditelje (s pripisom FTF = First to Find) ali skrivališča na teže dostopnih lokacijah (na Antarktiko ali Arktiko, recimo, se že ne prebije vsakdo, kajne?). Proti pravilom so nevarni predmeti in pornografija. Zaradi neprijetnosti, ki jih je geocaching že povzročal, predvsem v okolici šol in drugih javnih ustanov ter površin, naj bi se zakladi zakopavali tam, kjer ne morejo povzročati panike, kot recimo pred poldrugim letom v novozelandskem Aucklandu, kjer je zaklad odkopala kar protibombna enota; policija je namreč prejela obvestilo, da je neznanec nekaj zagrebel v bližini ene od tamkajšnjih šol. Izogibati se je treba tudi zasebnim parcelam.
Nekateri pa, denimo, opremijo zaklade z iskalnimi napravami in začnejo tekmo; utegne se razplamteti pravi boj za prvega najditelja.
Kdor je zakopal zaklad, zapiše na internet koordinate in opiše območje, kjer je skrivališče; lahko doda tudi dodaten namig, ki lajša iskanje drugim. Iskalci in najditelji dodajajo svoje vtise in očitno je, da tudi marsikateri turist v tujini obišče neko lokacijo zgolj zato, ker ga je tja poslal geocacherski duh.

Prvi zaklad ni bil od muh
Prvi »dokumentirani« zaklad, okoli katerega se je napletla mreža geocachinga, je 3. maja leta 2000 zakopal Dave Ulmer iz Beavercreeka v ameriški državi Oregon (mimogrede: v ZDA je geocaching menda najbolj priljubljen). Lokacijo skrivališča oziroma GPS-koordinate zanj je objavil na internetu in v treh dveh sta ga odkrila dva najditelja. Dave je bil, vsaj tako je zatrdil, velikodušen: v črno vedro (navadno so zakladi spravljeni v vodoodpornih škatlah ali zabojih) je naložil programsko opremo, videe, knjige, hrano, denar in fračo. (Hrana sicer ni priporočljiv zaklad, saj bodo geocacherje najverjetneje prehitele v iskalni vnemi živali.)
Zakladi so sicer zakopani – povsod, tudi na teže dostopnih lokacijah, kot je recimo Antarktika, na gorskih vrhovih, pod morsko gladino, v drevesnih krošnjah, ob neskončnih cestah … V Sloveniji je najvišje skrivališče, kjer je pač lahko: na Triglavu; nekoliko pod njim, v opusteli vojaški trdnjavi Morbegni, je zakopan še en, med dvatisočaki, kjer so zakladi, so še Prisojnik, Mangart, Mala Mojstrovka, Krn ... Hitri pregled Googlovega zemljevida Slovenije na geocaching.com odkrije, da je veliko ljubiteljev igre očitno tudi pri nas. V Ljubljani, denimo, je največ skrivališč povezanih s Plečnikovimi mojstrovinami (v Tivoliju, na Žalah ...).

  23. 08. 2009

 

www.geocaching.com

geocaching.com: Mala Mojstrovka 2332m

This cache is an Alpine Cache, so you need good mountain experience and giddines.

The cache leads you to a beautiful summit of the Julien Alps.

Kategorije:
Novosti SLO TEK Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti