Odlični vzponi novopečenih alpinistov.
Tokratne novice so skoraj v celoti delo novopečenih alpinistov. Bolj prosta izbira smeri v dogovoru s kandidati je na plano spravila kar nekaj solidnih vzponov. Zame je bil minuli teden precej nostalgičen, saj sem po več kot desetih letih ponovno obiskal Vršac in severno steno Planje, kotičke, ki so mi bili vedno zelo pri srcu. Omenjam, ker so AN po spletu okoliščin precej trentarsko obarvane.
Tamar
Nina Bernard in Urša Erman (obe AO Rašica) sta to soboto, 08.08., preplezali Ašenbrenerjevo smer (VI, 850 m) v severni steni Travnika. Kot ženska naveza, v kateri je Urša starejša pripravnica, Nina pa novopečena alpinistka, sta suvereno opravili z eno največjih slovenskih klasik. Malo ju je zmotil krušljiv začetek smeri, nad srednjim delom sta bili navdušeni, v zgornjem delu pa sta plezali varianto, ki se po levi ogne Bunkerju, kar je zadnja leta postala standardna izstopna varianta in se verjetno večina navez niti ne zave, da gre originalni Aschenbrener nekoliko bolj desno. Ker je jutranji dež dekleti zadržal v toplih posteljah, sta po desetih urah, proti večeru je že šlo, zavriskali na vrhu stene.
Zadnjica
V četrtek, 06.08., sta Rok Stubelj in Matic Obid (oba AO Nova Gorica) plezala eno najbolj markantnih smeri verjetno kar v vseh Julijcih. Smer Onkraj resničnosti (VIII-, 450 + 500 m) v Vršacu skupaj s Ceklinovo smerjo v spodnjem delu tvori dolgo in zahtevno turo, ki v zgornjem delu poteka preko mogočne rumene stene in pod velikimi strehami v izpostavljeni prečnici desno izigra ogromne strehe. Smer je po prvem vzponu (VII, A3) doživela samo še en in to prosti vzpon. Miha Kajzelj in Matjaž Jamnik sta prvi težak raztežaj preplezala s pomočjo tehnike in nato še dodatno zabila kakšen klin. Kasneje sta raztežaj zmogla prosto in ga za seboj tudi počistila. Ostala dva raztežaja sta preplezala na pogled s sprotnim nameščanjem varovanja. Matic in Rok tega raztežaja nista zmogla prosto, ostalo pa, zato po skici sledi ocena VII+, A2, čeprav sama menita da sta plezala VII, A3. Sicer pa pravita, da smer poteka po dobri skali. Tudi onadva nista pustila klinov v smeri.
V soboto, 08.08., sta Matic Obid in Zlatko Koren (oba AO Nova Gorica) plezala Skabiozo Trento v Zobu Kanjavca (VIII-, A1, 200 m). Matic je poskušal smer preplezati prosto. Že v prvem raztežaju po dvajset metrih plezanja smer zavije desno čez res gladke plošče, zato je Matic podvomil, da je PP sploh mogoča. V plošči je ročno navrtanih nekaj svedrovcev, tako da je varovanje dobro. Mogoče se bo vseeno našel kakšen dober plezalec, ki bo smer vendarle preplezal prosto. Smer pa je primerna za resnično prave ljubitelje gora, saj je vstop iz Zadnjice oddaljen tri ure. Fanta sta turo vseeno suvereno pospravila v enem dnevu. Musklfibr gor ali dol.
... z Mlinarco in Možnico
V soboto, 08.07., sva z Juretom Mihelčičem (AO Radovljica) preplezala lepotico Mansardo (VI-/V, 500 m) v severni steni Planje. Družbo na vzponu sta nama delala Matevž Vučer (AO Kranj) in David Pavlovič (AO Litija). Pred tem sva z Mirom Fonom (Soški AO), v nedeljo, 02.08., preplezala Centralno smer v Vršacu (VI-/V, 400 m). Isti dan pa sta Darko Podgornik in Ivan Rejc (oba Soški AO) preplezala Matijev steber (VII/V, 400 m) v severovzhodni steni Jerebice. Nič posebnega, a počasi bo Ivan najstarejši še aktivni slovenski alpinist, ki pleza tako težke smeri, smo se šalili ob kozarcu hladnega v dolini.
Aljaska
Na teh straneh se vseeno spodobi, da nekaj pozornosti namenimo našim nežnejšim kolegicam. Preberite nekaj malega o odpravi treh deklet na Aljasko. Maja Apat (AK Slovenj Gradec, AO Železničar), Nastja Davidova (AO Ljubljana-Matica) in Monika Kambič (AO Kamnik) so za skoraj mesec dni odšle na Aljasko, a se je zaradi pretoplega vremena odprava precej skrajšala, vseeno sta jim uspela dva dobra vzpona.
Alpinistična misel (ali nekaj podobnega)
Kratek dopis je poslal tudi Matevž Vučer in pokritiziral delo Tomaža in mene, objavljam poudarke in glavne očitke: ob prebiranju AN vsakič znova dobivam občutek, da je ta rubrika vedno bolj subjektivno naravnana in da avtor(ja) mednje zelo selektivno uvršča(ta) novice o vzponih. Pred časom je človek dobil občutek, da plezajo ljudje iz vseh koncev Slovenije, no, sedaj pa je tega občutka vse manj ... Pustimo osebne zamere in subjektivnost oziroma pristranskost ob strani, kdaj pa kdaj pa le obiščite tudi spletne strani drugih odsekov in klubov.
Z nekaj pesniške širine: že stokrat sva na teh straneh napisala, da objavimo vse, kar pošljete in tudi poiščeva, kaj se dogaja. A če imam možnost napisati tri A4 liste o enem ali dveh ljudeh, ki mi po celotedenskem plezanju pošljejo korektno opisane svoje odlične vzpone, potem bom to napisal, predolge pa novice naj ne bi bile. Včasih so bili ljudje pač bolj kooperativni in pošiljali vse mogoče vzpone od športno plezalnih do lahkih alp. tur. Danes moram prositi ljudi, naj kaj pošljejo, pa mi ni težko, le učinka ni. Z vaše strani sem že velikokrat uporabil posamezne novice, vendar potem praviloma jemljem res izstopajoče, drugi vzponi bi bili objavljeni, če bi jih poslali. Razlog je enostaven in sem ga tudi že stokrat napisal: AN želijo biti zbirka čimbolj popolnih in točnih informacij, iz prispevkov na forumih pa preprosto ne moreš vedeti, kateri junaki se skrivajo za raznimi imeni, vzdevki ali so člani istega AOja ali nekega tretjega ... Načeloma se torej izogibamo objavi novic, kjer podatki niso popolni (ime priimek, odsek, smer, ocena, datum (dan), stena -gora, kratek komentar, če je potreben: razmere, mnenja, posebne prigode - nekaj, kar je uporabno pač). Pred časom sva že poskušala z uvedbo odstavka Novice iz AO-jev, Franci je želel celo samostojno rubriko-objave, pa se ni izšlo zaradi lenobe slovenskih alpinistov. Nagovarjam vsakega posebej - dobite nekoga na AO, ki bi stvari zbral in spravil v omenjeno obliko - brez raznih Jožatov, Pubijev, Smrkov in pošlje na znani naslov in objavljeno bo brez pomislekov.
Tako pač je: AN so slika predvsem slovenskih alpinistov in stanja organiziranosti (razpuščenosti) odsekov in veliko manj slika naju dveh s Tomažem. Je pa res, da je bolj prijetno pritoževati se čez nekaj in nič narediti, kot pa se usesti za tipkovnico za pol ure. Seveda pa obstaja kar nekaj častnih izjem, ki so zaslužne, da so novice take, kot so. In daleč od tega, da sva subjektivna, saj z navdušenjem piševa o skoraj vseh vzponih, to menim, da daje poseben pečat tem novicam, jasno pa, da morava po svoji presoji dati težo boljšim vzponom. Torej stoprvič: po plezanju si vzemite minutko in pišite na alp.ple@planid.org, pa bodo AN še bolj pestre.
Lepa doživetja in vzpone vam želi,
Peter Mežnar