Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 04.08.09

Vzponi prve kategorije.

Norci

Z veseljem dopolnjujem novice prejšnjega tedna. Če je Tomaž prejšnji teden zgolj namignil na odličen vzpon mladega Luke Krajnca (AO Celje-Matica, Iglu Šport), imam danes pred sabo bero vzponov mladega alpinista, ob kateri ostajam brez besed. Res je, Luka Krajnc je v navezi z Igorjem Čorkom (PK Vertikal, Petzl, Himalayasport) prosto ponovil Smer Norcev (8a, 350 m) v Šitah. V smeri sta bila prvič že deset dni prej. Kasneje je Luko zaneslo v Dolomite, Igor pa je smer obiskal še enkrat. V torek, 21.07., je šlo zares. V najtežjem raztežaju je Igor dvakrat padel tik pod vrhom raztežaja, Luka pa je poskusil še enkrat in v tretjem poizkusu z zadnjimi močmi uspel preplezati najtežji raztežaj. Seveda sta nato z veseljem smer preplezala do vrha. Kot že omenjeno, je tudi Igor Čorko pet dni kasneje poravnal dolg v severni steni Šit. Po Marku Lukiću in Andreju Grmovšku smo tako dobili še tretjo in četrto prosto ponovitev smeri. Luka je pri plezanju tudi najtežjih smeri v gorah trdno na stališču, da morajo biti ocene raztežajev usklajene z oz. odgovarjati ocenam v plezališčih in tako za prenekatero smer poda (precej) nižjo oceno raztežajev, a za to smer pravi, da se mu ocena zdi povsem realna in vzdrži primerjavo s plezališči.

V Dolomitih

In se je fant odpravil v Dolomite. Luka Krajnc se, v formi, kakršni je, ni sprenevedal in vstopil v smer, ki je pomemben mejnik za vsakega alpinista, ki ima resne prosto plezalske načrte v svoji karieri. Akut (8a, 500m) v Zahodni Cini je lepa in atraktivna smer, opremljena s svedrovci in klini, v najtežjem desetem raztežaju pa te pričaka atletska streha, ki je bila ob prvem vzponu ocenjena z 8a. V soboto, 26.07., je opravil prosto ponovitev smeri v enem dnevu. Najtežja raztežaja je preplezal v drugem poizkusu, ostale na pogled. Vse raztežaje je preplezal v vodstvu. Soplezalec v navezi Luka Ajnik (Akademski AO) ga je vztrajno varoval, na težkih mestih pa si je pomagal s tehniko. Luka je pripomnil, da se mu zdi realna ocena smeri nekje okoli 7c.

Najtežji raztežaj v smeri Akut

Naslednji dan sta želela plezati kakšno lažjo smer v Veliki Cini, a sta ob prihodu pod steno ugotovila, da to zaradi velike gneče plezalcev ne bo najboljša ideja. Ker nista imela drugih skic, sta šla kar v smer Mauro-Minuzzo oz. Spominska smer Camillotto Pellesier (8b, 500 m) v Veliki Cini, ki jo je Luka poznal že od lanskega leta. Kot sam pravi, je malo naštudiral gibe v prvih šestih raztežajih, nato pa sta se spustila nazaj pod steno in odšla domov. Gre za staro, nekoč tehnično smer, ki jo je prvi prosto preplezal Mauro Bole - Bubu. Kmalu za njim pa sta smer ponovila najprej Marko Lukić, kasneje pa še Andrej Grmovšek.

Kapo dol

Konec tega tedna, 01. in 02.08 se je Luka Krajnc vrnil pod smer z, sedaj že lahko napišem, rednim soplezalcem Igorjem Čorkom, a sta v soboto zjutraj razočarana ugotovila, da sta tik pred njima v smer že vstopila dva Švicarja. Na hitro sta se odločila, da se malce potolažita s sosednjo smerjo La Voci del Coro (7c, 380 m). Smer ima kar konkretne ocene v prvih sedmih raztežajih (7a+, 7a, 6c+, 7c, 6c+, 6b+, 6c, …). Gre za popolnoma opremljeno - navrtano smer. Največje težave pa je fantoma povzročalo pomanjkanje motivacije. Ko sta se v prvem raztežaju malo opekla, sta preostanek smeri vključno z najtežjim 7c zmogla v prvem poizkusu. Največji dosežek dneva pa je bil dogovor s Švicarjema, da v nedeljo lahko vstopita kot prva v smer Camillotto Pellesier.

‘Po precej negotovem plezanju v prvih dveh (7b+ in 7c) raztežajih mi je padec v tretjem, najtežjem raztežaju pobral res veliko moči. Po pol ure počitka sem plezal mnogo bolje in se z navitimi podlahtmi prebil do vrha raztežaja. S precejšnjo utrujenostjo in krči v rokah uspešno preplezam še preko naslednjih dveh (7c in 7a) raztežajev, tako da pred mano ostane le še zadnji težak raztežaj, ki poteka preko strehe', se spominja Luka. Glede na utrujenost je mogoče to celo ključni raztežaj uspešne proste ponovitve popularnega Minuzzota. Po nekaj minutah počitka je Luka iz sebe iztisnil še zadnje moči in uspešno preplezal raztežaj. Zelo pametno je že ob prvem obisku prav ta del smeri najbolj naštudiral, saj najverjetneje moči za naslednje poizkuse ne bi imel več. Pot proti vrhu je bila odprta, saj sledijo le še lažji raztežaji. Ni potrebno posebej poudarjati, ampak vseeno, vse raztežaje je plezal v vodstvu. Da osvežimo spomin, še ocene prvih šestih raztežajev, v oklepajih pa Lukovi predlogi: 1.R 7b+, 2.R 7c, 3.R 8b (8a), 4.R 8a (7c), 5.R 7a, 6.R 8a+ (7c). Smer od plezalca zahteva maksimalno vzdržljivost, poleg tega pa še dobro mero borbenosti. Verjetno pa tudi kanček sreče in pravi dan, saj se pri takem plezanju na meji rado kaj zalomi. Ali kot je ta dan opisal Luka: ‘Dan poln borbe z malimi oprimki je bil popoln.’

Zadnji težki metri smeri Camillotto Pellesier

Ostajam brez besed in še dobro, da me prsti ubogajo. Luka Krajnc je dobro poznan širši, zlasti pa vrhunski alpinistični srenji. 22-letnik iz Celja že vrsto let pleza težke smeri v gorah in tekmuje v lednem plezanju. Lahko rečemo, da ima raje bolje opremljene smeri, a tudi smeri s klasičnim ali pa bolj moderno rečeno s tradicionalnim varovanjem se ne brani. Majhna razlika med tem, kar prepleza v gorah in plezališčih, pa veliko pove o njegovi psihični trdnosti in zrelosti. Tako ima letos za seboj že pet smeri, ki imajo na papirju oceno 8a in več; poleg omenjenih še smeri Via Italia 69 ter Donnafugata. Za dva meseca, od katerih je bil eden v celoti deževen, vsekakor zavidljiva zbirka smeri.

Družine, alpinizem in Dolomiti

Prav tako iz Dolomitov so pricurljale prve informacije iz tabora družin v Cortini. Tadej Debevc in žena Minca sta v Zahodni Cini ponovila Raz veveric (VIII, V-VI, 500 m). Vstopila sta ob sedmih zjutraj in bila prva v steni. Tadej je smer preplezal na pogled vseskozi kot prvi, Minca pa si je s klini pomagala le čez veliko streho. Nekaj dni kasneje sta Tadej in Edi Bulič ponovila smer Hasse-Brandler (VIII+, VI-VII, 500 m) v Veliki Cini, ki je bila v previsih ravo toliko mokra, da je Tadej še zmogel prosto in na pogled preplezati smer. Težje raztežaje je plezal v vodstvu Tadej, ostale sta plezala menjaje v vodstvu. Minca je v navezi z Jernejem Lukšo (vsi AO Rašica) prosto ponovila športno lepotico Super tegolino (7a, obv. 6b, 300 m) v Lastoni di formin. Tabor je bil dobro obiskan in obširna reportaža še sledi. Vsekakor navedenim starševstvo ni škodilo, celo kakšen plus so uspeli dodati, medtem ko so dojili in plenice menjali.

Kaj je plezal, je sporočil tudi Mitja Šorn. A ga k temu ni navedla samo kvaliteta vzponov, ampak tudi tehten razmislek na temo vrtati ali ne vrtati, kar je za ene vprašanje, za druge pa ne. V soboto, 01.02., so Lucija Lavbič (AO Celje-Matica), Matic Košir in Mitja Šorn (oba AO Jesenice) preplezali smer Via Fachiri (VI, 400 m) v Cimi Scotoni. Kot se rado reče: lepa smer, lepa linija in super dan. Naslednji dan, v nedeljo, pa sta Matic in Mitja preplezala ultra klasiko Treh Cin, smer Cassin-Ratti (VIII-, 450 m) v Zahodni Cini, Mitja prosto, Matic pa se je nekajkrat prijel za klin.

Alpinistična misel

Sledi Mitjevo razmišljanje o opremljanju smeri:’V tej smeri (Cassin-Ratti) sem bil že pred slabimi tremi tedni, vendar sem zaradi slapu, ki je tekel čez steno, obračal po težkem raztežaju. Sedaj pa pride na vrsto pravi namen mojega pisanja, ki naj bo nekako opomin tudi slovenskim plezalcem, ki po stenah nosijo vrtalke in navrtavajo klasike. V smeri so bila pred tremi tedni stojišča na svedrih in fiksna vrv potegnejena čez celoten najtežji raztežaj. Včeraj tega ni bilo več in tako je tura pridobila na resnosti. Če nama je pred tremi tedni vrv omogočila povratek, bi bilo to zdaj skoraj nemogoče. Svedri so bili odstranjeni profesionalno, o njihovem obstoju so pričale samo packe cementa, s katerim so bile zalite luknje. Namesto njih pa se je v smeri znašel kakšen dober klin in priznam, da mi je bilo plezanje sedaj v večji užitek. V prvem poizkusu me je premamila napeta vrv, ki je bila v celotnem raztežaju na dosegu roke in prosta ponovitev je šla po zlu. Drugič pa sem se moral potruditi, da sem prišel od klina do klina, našel primerne pavze in smer je šla prosto. Če bi bil tu še fiks, je vprašaj, kako bi se izteklo, skušnjava je le prehuda. Smer se je kljub odstranjenim svedrom dalo preplezati varno, saj je v njej, tako kot v mnogih drugih dolomitskih klasikah, poskrbljeno za dobre kline in s seboj rabiš le nekaj metuljev in zatičev. Prej je bila zaradi dodanega novega klina na detajlu prečke plezarija še bolj varna kot prej. Odstranjena vrv pa je poskrbela, da s smerjo lahko opravijo samo tisti, ki so težavam vsaj približno kos. Tako da kogar zasrbijo prsti, da bi v roke prijel vrtalko in smer naredil dostopnejšo in varnejšo za širšo množico ljudi, naj raje poprime kladivo in zabije kakšen dober klin. Tako smeri ne bomo razvrednotili, plezanje pa bo kljub neprisotnosti svedrov varno. Če so to spoznali Italijani, je skrajni čas, da to spoznamo tudi na sončni strani Alp.’

O mojem obujanju spominov v Vršacu pa kdaj drugič. Misel je tokrat prispeval Mitja in upam, da se bo iz nje kdo kaj naučil. Bolj na dolgo je glavno poanto odlično zadel.

Lepo se imejte in čimveč plezalskih užitkov vam želim,

Peter Mežnar

Smer Norcev

Smer Akut

 Camillotto Pellesier

Značke:
ALP AN novosti

2 komentarjev na članku "AN - 04.08.09"

Branko Ivanek,

Bravo Luka!


Robert Hočevar,

Svedri da ali ne? Tura bi pridobila na resnosti tudi če bi izbili vse kline in bi moral vsa varovanja nameščati sam. To je pravi in pristen alpinizem. Velika večina alpinistov pa je prav zadovoljna, če je vsaj varovališče opremljeno po možnosti z dvema klinoma. Tudi klini v težjih detajlih zelo prav pridejo. In zakaj nekaterim dobro zabit klin pomeni več kot zacementiran sveder?

Zelo obiskane smeri, kar klasike so, zahtevajo večkratno zabijanje in izbijanje klinov. To početje skalo zelo poškoduje kar je posebej vidno v naših krušljivih stenah. Sveder skale toliko ne poškoduje.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti