Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Creta di Pricot, 2209 m

ŠAO - Mijo Kovačevič: Ko (ne)zahtevnost smeri dobi novo težo ...

/.../ Tokrat grem s prijatelji proti Karnijskim Alpam. Ne kot vodnik, bolj kot udeleženec, a kljub temu v Sergejevi rdeči lepotici tovorim vse potrebno za reševanje v steni.

Celotna reportaža na ŠAO >>>

/.../ Redko kdaj se zgodi, da nas je toliko - kar osem vodnikov v tako mali skupini za plezalne smeri nižje zahtevnosti, zato nova delitev za varnost ne bo boleča. Večina s petimi vodniki bo šla na ferato proti glavnemu vrhu, z Milanom pa med udeleženci izbereva dva najbolj izkušena in zagreta za v lahko alpinistično smer. 

/.../ kmalu tudi dosežemo markiran vstop v plezalno smer, ki vodi na vrh Creta di Pricot (2209 m). Smer Fausto Schiavi je od vstopa do vrha visoka okoli 450 višinskih metrov in je ocenjena s težavnostjo II-III. Se pravi skoraj pohodno, kar bi za nas plezalce naj bilo mala malica.

/.../ V manjši grapi se sredi smeri nad nami bohoti majhen, komaj kakih dvajset metrov visok jezik bele snežne opojnosti.

/.../ Na naravno umetnino - snežno streho, ki nekaj metrov v dolžino stoji sama v zraku, ne upa nihče, to bi bilo samomorilsko. Tu, čez tale greben bo potrebno zlezti, druge ni. A tudi greben je ves zaobljen in z enim samim grifom nekje v višini rame.

/.../ A je tole dvojka, oziroma trojka? Kot da ne znam več plezat ... Tile mejaši (plezamo v neposredni bližini meje IT/AT) ne samo da markirajo alpinistično smer z nekimi nam čudnimi rjavimi trakovi s piko na sredi, ampak imajo tudi nenavaden način ocenjevanja smeri. No ja, verjetno niso toliko krivi, kot je krivo "nedolžno" majhno, a nevarno snežišče v ključnem prehodu.

/.../ V zaključnem delu postane smer skoraj pohodna, a nekaj metrov pred izpostavljenim preduhom - ozkimi vrati med glavnim vrhom na levi in izrazitim kamnitim stražarjem na desni, še zadnji nekaj meterski strmi skok na izpostavljen in ozek povezovalni grebenček.

/.../ Na 2209 m visokem vrhu Creta di Pricot si zadovoljni sežemo v roke ter pomahamo ferata skupini, ki je nekaj prej prilezla na sosednji Rosskofel (2240 m). Do tja nas loči še 70 v.m. spusta in vzpona, oziroma krajši sprehod, nato pa malica in skupinska foto seansa.

/.../ Po obedu nadaljujemo spust v smeri SZ do grebena, kjer se ponovno ločimo. Z Milanom sem odpraviva čez nerodno in tečno melišče primerno za "King-Konge", pa čez veliko snežišče proti severni steni enega izmed vrhov. Iskat greva vstop v ekstremno zavarovano pot najvišje možne - "E" težavnosti (previsne navpičnice). Že po prvih dvajsetih minutah naletiva na oznake v steni visoko nad nama. Ko se po strmem melišču prebijeva do pokončne stene, oba tuhtava kaj je sedaj to.

Rdeče puščice, narisane s sprejem od začetka stene in po njej navzgor navpično proti ta hudemu, nekaj metrov ven štrlečemu previsu v vrhu gore.
Ni mi dalo miru, raztovorim vso opremo in zlezem meter, morda dva, gor v steno, kjer nad poličko čaka novo presenečenje. Dober meter širok, po strani nakracan napis "NO Verschneidung, 3-6b". Pogledam navpično nad mano, za puščicami. Pa saj to ne more biti res! Na prvih nekaj metrih navpičnice je v steni mali "U" iz tanke CBR palice, dobrih petnajst metrov naprej naslednji in tako dalje. Bolj ko gledam, manj mi je jasno kaj ga drži not, saj ni videt lepila. Tik ob svojem boku najdem enega rdeče pobarvanega, aha tole bi naj bilo startno sidrišče ... !?

Nič, greva naprej ob previsni steni, a že takoj za vogalom najdeva naslednjo, po enakem kopitu navrtano VI+ smer. Le da je tu nekaj metrov nad nama skala kar prevrtana v stilu Abalakova, skozenj pa pretaknjena pomožna vrvica. Godrnjam, a Milan me bodri "... v jeseni lahko zraven povabiš tvoje kolege iz odseka, zanimivih smeri je kar nekaj tudi za tiste sposobnejše". Hm hm, to že, samo kdo se upa varovat na tole čudo!? ... jaz že ne. Naredim korak naprej in se skoraj spotaknem ob enega izmed teh "klinov".  Ležal je revček izpuljen na strmih tleh pod previsno steno.

Sva najprej oba mislila, da narobe vidiva. Pa saj to ne more biti res! Fiksno varovalo/sidro večraztežajne (400 m) navpično previsne smeri z oceno VI+ in VII- je 4-5 cm širok "U", s komaj kakšnih 8 cm dolgima krakoma. In če ga gleda okoli 3 cm iz stene, ali pomeni to, da ga je not samo 5 cm!? A to še ni vse, nikjer ni sledu lepila. Se pravi: zavrtajo, zabijejo, potem pa en "očenaš" preden gre prvi poizkusni zajček obesit svoja ja... na sidro, ki po možnosti izskoči iz stene že ko kihneš. Smeri potekajo naravnost gor v močno previsni vršni del. Kako to varovanje izgleda v gornjem, hudo previsnem, tudi izjemno velikem kosu plataste stene, raje ne razmišljam. Greva raje naprej, kajti tole ni za normalne, ali pa midva nisva čisto pri tapravi.

Končno najdeva tudi tisto kar sva iskala, a o tem drugič.

Tokratna enodnevna tura v Karnijske Alpe je bilo nadvse lepa. Vreme smo imeli skoraj idealno, pohodniki so obdelali dva dvatisočaka, obe težki skupini pa sta tudi izpolnili svoje plezalne načrte. Nihče se ni izgubil ali poškodoval, pa še prav lepo smo se imeli.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti