Okoli stolpa in njegove ohranitve na obstoječem mestu ali premestitve v muzej divjajo besedni viharji, ki bodo verjetno minili brez naplavljenih trupel. Me je pa čustveno plimovanje na forumih toliko vzpodbudilo, da sem se skušal zamisliti nad tem, kaj meni osebno pomenita stolp in vrh Triglava.

Po čem se stolpa in vrha Triglava v bistvu spomnim iz svojih obiskov?

Nekoč, še ne tako dolgo, da tega ne bi pomnile tudi srednje generacije, (kaj šele najstarejši, haha), so bila vratca stolpa odprta. Tedaj je bil stolp navaden smetnjak in priložnostni WC. Stolp je bil vsako leto sproti polepljen z nalepkami PD-jev in raznih podjetij, obiskovalci so s ključi praskali vanj svoja imena (za zanamce), pisali grafite, se drli ob njem med sindikalnimi tridnevnimi pijankami, ki so vključevale tudi vzpon na vrh in nekateri so nanj plezali za dodatne tri metre višine. Služil je zgolj kot kulisa za fotografiranje. Dnevno je bil deležen naše kulture in odnosa do zgodovinskega spomina.

Ob tem ne morem niti mimo samega vrha Triglava. Spomnim se, da sem kot mulc prebiral vse stare knjige in seveda tudi Aljaževo borbo in pravdanje z Nemci okoli stolpa, pa po tem zidanja »naših« koč in nadelavo »naših« poti. Hvalevredna in nesmrtna dejanja, ki si zaslužijo častno mesto v zgodovini.

Ampak, kaj me je takrat, med tistim prebiranjem in tudi kasneje, pravzaprav najbolj presunilo? Nekaj popolnoma drugega: - Vsi prvi opisi pristopov so omenjali zloglasni ostri rez med M. in V. Triglavom, ki je bil strah in trepet omahljivcem, pa tudi preskus najdrznejšega poguma. Prav zaradi njega je znameniti botanik Baltazar Hacquet leto pred srčnimi možmi odnehal na nižjem vrhu in si zapravil prvopristopništvo. Hvala bogu, kajti bil je po rodu Francoz!

Danes je tam planinska avtocesta, saj so greben z namenom približanja množicam razminirali kot kak kamnolom. Takrat me je presunilo, da mi ne bo nikoli dano videti Triglava takšnega kot je bil, v vsej veličini, ki mu jo je ohranjala nedostopnost za črede. Za vedno izgubljeno.

Triglav in Aljažev stolp sta bila v zgodovini zlorabljena od nas samih še bolj, kot karantanski prestol. In kje so resnični problemi, s katerimi bi se morali v smislu ohranitve dediščine in zgodovine prioritetno ukvarjati? Tam zgoraj, 2864 metrov nad morjem - prav gotovo ne.

Pa trden korak ...

Dušan

V Združenje Prijatelji Triglava se lahko včlani vsak in sicer tako, da se oglasi pri vremenarjih na Kredarici, kjer bo dobil nadaljnja navodila.

Alenka ne gre za nobene hece, vsi vremenarji so naši dolgoletni člani in vedo kako se stvarem streže. Sicer pa vzpon do Kredarice za pravega prijatelja Triglava ne bi smel biti noben problem.

Hahaha, če je sorodna novica iz Gorenjskega glasa korektna, je vse tole zelo amatersko.

Muzej že dobiva končno podobo, vsebinske zasnove pa še ni?!?!?

Nisem sposoben priti do kitajske piramide na Everestu, pa bi mi veliko pomenilo --> dajte jo v muzej, pa bom srečen.

Upam, da TNP tega ne odobrava. Ali imamo živalski vrt z vsemi pupki parka? Ne, ščitimo jih v njihovem naravnem okolju. Ker imajo samo tam svoje mesto!

Prijatelji Triglava, smo z vami!

Hm, mislim, da ne kaže hiteti z obsodbami in diskvalifikacijami ... Počakajmo, da strokovnjaki najprej povedo, kako je z dotrajanostjo stolpa. Morda se izkaže, da je taka rešitev za stolp celo najboljša. Meni se ob tem postavlja vprašanje, kako je bilo z rednim vzdrževanjem znamenitega stolpa v vseh teh letih (barvanje ipd.)?!

Potrebna sta mirna kri in preudarnost, ob tem pa predvsem posten namen.

Prisrčen pozdrav vsem in najlepše želje Aljaževemu stolpu!

Kdor ne ustvarja zgodovine, se pač z njo igra. Prvih je vedno manj, drugih vse več. Očitno si podalpsko pleme boljših ne zasluži, saj si jih samo izvoli. - Tone

Zakaj pa ne bi bila kopija v muzeju?

?!?!

Ali še ne bo konca "domislicam" PZS-ja? Zato, da bi povečali obisk v muzeju, bi vanj prestavili nekaj, kar je mnogim Slovencem skorajda sveto ...? Še malo, pa bo "pravi Slovenec" ne tisti, ki bo stopil na vrh Triglava, ampak ta, ki bo stopil v planinski muzej ... Gospoda Ekarja (in njegove "podanike") v muzej, ne pa Aljaževega stolpa! Pa oprostite moji nesramnosti - čeprav je tokrat čisto namerna!

Tudi mene je novica razjezila - ne vem, če so jo novinarji tokrat res priredili ... Dogajanje me zelo žalosti in zato preprosto ne morem(o) čakati s svojim odzivom. Če bomo tiho, bo stolp res še prehitro v dolini. Težko je ostati "mirne krvi", če ti Triglav (z originalnim Aljaževim stolpom na vrhu) v resnici nekaj pomeni. Replika pač ni original ... Zato se strinjam tako z g. Urbanijo (sedanjim "dovškim župnikom") kot z g. Zlodejem in s člani Društva prijateljev Triglava (se je možno takoj včlaniti?;)).

Gospodje funkcionarji" PZS-ja bi namreč (tako sklepam iz izjav g. Ekarja in g. Eržena) iz simbola Slovencev radi naredili nekakšno "Mona Lizo" (ki pritegne množice radovednežev) njihovega muzeja in zato sem prepričana, da gre v tem primeru v prvi vrsti za marketinško potezo, ne pa prvenstveno za ohranitev stolpa.

Sprašujem se, kako je lahko stolp kljuboval vsem vremenskim neprilikam celih 114 let, v trenutku, ko dobimo nov planinski muzej, pa je naenkrat v tako slabem stanju, da ga je potrebno prestaviti - v muzej, kjer bo zanj "najboljše poskrbljeno" in bo na ogled tistim, "ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo na vrh Triglava". Pa naj dajo v muzej na ogled repliko, original pa pustijo, kjer je!

Če bodo stolp prestavili, bo "romarje" poslej spremljal vsaj nekoliko grenak priokus: tam ne bo več tistega stolpa, v katerega že več kot stoletje udarjajo strele in katerega se pobožno dotikajo roke tistih, ki se trudoma povzpnejo do njega; to ne bo več isti stolp, kjer smo mnogi še kot otroci dobili "udarce" po tazadnji ob prvem vzponu; ne bo več isti stolp, ob katerem smo Slovenci ob svoji samostojnosti razvijali zastavo ... Pač ne bo več isto in zato se mi vse skupaj zdi preprosto dramatično in žalostno.

Tokrat na žalost ne morem verjeti v "pošten namen".

P.S.: G. Škarja, tudi vi ste veliko prispevali k soustvarjanju zgodovine - predvsem slovenskega alpinizma - in ste dobro napisali tole ... Vsi iz tega "podalpskega plemena" pa vendar ne želimo, da bi se nekateri samovoljno igrali z zgodovino ... :( G. Bojan, pridružujem se vaši skupini na FB. Kakšni bodo nadaljnji koraki?

Hehehe, g. Zlodej, vi ste pa na hece. ;) Kako me bodo vremenarji le pogledali, če to res naredim ... Še pred jesenjo, seveda ... Kljub temu pa - vse ostalo sploh ni smešno. :(

Ja, kaj pa če bi staro Tržaško kočo prepeljali v muzej - to bi bil pa res izjemen razstavni eksponat - na Doliču pa postavijo novo.

Pozdravljeni

Predlagam,da se prestavi v muzej-še malo naj se ga poveča,kar sam Triglav s stolpom vred pa bo mir in vsak obiskovalec muzeja bo z vstopom v muzej že kar na Triglavu.

Vstopnino in potrdila o obisku na vrhu pa naj izdajata predsednik PZS in g.Eržen osebno.No,Kredarica je pa lahko pred muzejem,da se še kaj popije na vse to.

Na zdravje!

Zdaj bi odprli pa še na najvišji točki gradbišče. Mislim, da je to kaplja čez rob. Mimogrede, zberimo neodvisno skupino strokovnjakov. Dost so trije, da bo kot komisija. Statik, strojnik, poznavalec jekla, posebn menda jeseniškega. Mogoče je celo kovan. Tak zlepa ne rjavi. Sicer pa že zgornja in spodnja vpetost stolpa povesta, da ne more nikamor, jeklo je bilo pa še lani vornk, tko da stene držijo zastavco pokonc. Pernhart je bil tud obnovljen.

Sicer pa poznamo švasanje, če je treba kaj ojačat. Podobno kot bi hlače zaflikal. Sam prej mora komisija ugotovit, al so hlače strgane.

Je žalostno, da nimajo nobene ideje, kako bi zalaufali muzej. Zakaj so ga pa delali? Najbolj žalostno je pa govoričenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki ga plačujemo, da ima vsaj kulturen odnos do kulturnih vrednot, če že simbolike ne prizna kot vrednoto. Saj res, kje pa je bil doslej? Smo slišali, kako že 10 let moleduje za obnovo stolpa? Da nas imajo za tako neumne, to pa res ni lepo, no. Sej smo prjatli...

Naj pomagam z drugačno zamislijo, ki bo vžgala tko, da bodo mnogi prišli v muzej sam zarad tega. Posebno tisti, ki ne morejo več na Triglav.

V muzeju osvetljen 3 D 360 stopinjski RAZGLED s Triglava. Je treba naredit zelo kvalitetne posnetke s Triglava, ko je čist zrak. Sodoben Pernhart, z napisi ali kakorkoli označenimi vrhovi, vse do npr. Grossglocknerja (z njega se lepo vidi Triglav, posebno vzdušje, še od tam je markanten). Temu bi rekli s tujko software. Doslej so videli pa le hardware - stolp. Kaj češ buljiti v tisti kos železa nekje v dolini. Na Triglavu pa ni kos železa.

Če bojo šli v kopijo, bo draga. Ne vem ali je sploh možna. To ni tko, kot v Ljubljani Robbov vodnjak. Če pa že bo, lahko pa prinesejo s Triglava nekaj kamnov, jih postavijo okrog pa napišejo zraven, da je to kamenje s samega vrha.

No, če hočjo lahko tako 3D postavitev in opišem do podrobnosti, zastonj. Kot celoten turistični produkt. No, morda je pa to že planirano, pa ne vem. Sem pa še lani po tujini vandral in tudi tam dobil kakšno idejo v tej smeri. Tacga razgleda sicer nisem videl, morda je kje.

Oproščam se za lahkotno, barjansko slovenščino, s katero naj dodatno pobarvam lahkotnost ideje o preselitvi stolpa.

Sej je ta prestavitev zmeri bolj prvoaprilska šala. Ampak vseeno se utrne še kakšna pomisel.

Zakaj rečemo tej valjasti škatli stolp? Stolpi, stolpiči so tvorbe, naravne ali človekove, ki so nadgrajene neki osnovi, ki so višje, ki so ozke, ki imajo višinsko osnovo, ki jo zaključijo. V primeru Aljaževega je osnova najvišja slovenska gora, kopica, od daleč špica, ki jo nadgradi še stolp. So npr. tudi grajski stolpi in stolpiči. In če zdaj ta stolp preseliš v dolino, si mu vzel funkcijo stolpa. To ni več stolp, ampak spet škatla, kot je bila v železarni na začetku. Bolj podobna vojaški stražarnici.

Pa še o rjavenju v gorah. Pomislimo, da je precej bolj počasno, kot pa v dolini. Zakaj? Pri rjavenju (pustimo zdaj različne kvalitete jekla, ki so pomembne, pa stike različnih kovin) je na splošno hitrejše, če je topleje, bolj vlažno, mokro in več kisika zraven. Klini, klanfe v stenah ravno ne cvetijo, a ne? Na Triglavu je precej hladneje, bolj suho v povprečju, z manj kisika kot pa v dolini. Torej še 100 let preživet ne bo problem...še posebej, ker je pozimi običajno v snegu do grla, sam zastavca ven gleda, in ga najhujši vetrovi niti ne dotaknejo.

Poznamo pa tudi zaščito, za npr. avto, ki nam začne rjavet. Pomažemo s fosfati, na primer, da se naredi bolj odporna plast (poleg tega, da prej očistimo). Skratka, stolp lahko zlahka vzdržujemo še 1000 let na vrhu Triglava, v splošno veselje in ponos, kaj je vse že videl.

Morda bi kdo napisal njegovo zgodbo od rojstva. ta bi lahko bila natisnjena v muzeju. Lahko pa , da je že napisana. Bil je že rdeč, zdaj je nekako siv. Kakšen je bil pa frišen pa kdo ve?

Pa ne mi zamert. Mi glava ne da miru. Kako bi pomagal muzeju, da bo bolj obiskan.

Naredite maketo masiva Triglava, od Rjavca do ta malega, označite dostopne poti na vrh, kakšno plezalno po Steni, koče. Je lahko zunaj, če je kaj prostora. Bodo pogledali tudi tisti, ki so prišli že dol. Pa oni, ki šele bodo šli tja. Pa tisti, ki ne bodo šli....

Ojej, pozabu. Sem ravno to imel v mislih. Maketo Aljaževega stolpa, ki bo na maketi Triglava obdržal funkcijo stolpa pa posadite seveda na vrh. Tako bo vse v sozvočju, kopije Aljaževega stolpa pa ne delajte, kar skušam utemeljit.

Kopijo, naj kar lepo v muzej postavijo, stolp pa pustijo kjer so ga srčni ljudje postavili. Prepričan sem, da ga bomo slovenci še naprej sposobni pravočasno pokrpati in prebarvati. Če je božja oz. višja volja, da gre z vrha v dolino bo pač šel. PZS naj pa raje kaj za tržaško kočo primakne.

Bojim se da jim bo uspelo saj so njihovi sedaj na vladi, edini pravi ponos slovenstva pa še tega je treba podreti, bom zelo premislil če bom še naprej član takšne organizacije (PZS), ki jo vodijo takšni ljudje.

Novica me je razkačila. Ekar in njegovi bi menjali Aljažev stolp le zaradi večjega obiska muzeja!

Sem absolutno proti in sem iz protesta ustanovil skupino (nekakšno peticijo Proti zamenjavi originalnega Aljaževega stolpa na Triglavu s kopijo) na Facebooku:

http://www.facebook.com/group.php?gid=214001980514&ref=mf