Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Triglavski ledenik izginja

Vecer.si - 7 DNI

17.06.2009


Triglavski ledenik na prelomu iz 19. v 20. stoletje


Triglavski ledenik leta 2003


Največji alpski ledenik Aletsch

nedelja, 21. junij 2009, ob 05:30, Bruno Fras, ogledov: 3271

Večer - 7 dni, okolje - Katarina Trstenjak: Temperatura v Alpah se zaradi učinka tople grede dviguje dvakrat hitreje, kot je svetovno povprečje, do leta 2050 naj bi tako ostale brez ledenikov.

Ledeniki v topli gredi, je naslov razstave v enem od trgovskih centrov v Ljubljani. Primerjati je mogoče fotografije alpskih ledenikov izpred sto in več let in zdajšnje stanje. In nazorno je videti, kako se klimatska zgodovina, ki je zapisana v ledu, tali in izginja pred našimi očmi. Leta 1850 v Alpah pokrivali 4.474 kvadratnih kilometrov. Leta 1970 je bilo zaledenelih le še 2.903 kvadratnih kilometrov in leta 2000 je vrednost padla na 2.272 kvadratnih metrov. Sneg potrebuje približno desetletje, da se spremeni v led, ki je v alpskih ledenikih star med petsto in tisoč let, danes pa dobesedno izginja pred našimi očmi. Podatki za leto 2007 kažejo, da so se najbolj talili prav alpski ledeniki, napovedi iz leta 2006 so kazale, da bodo Alpe brez ledu ostale konec stoletja, nekatere študije, opravljene le leto dni kasneje, so pokazale, da bodo Alpe brez ledu že leta 2050. Roland Psenner iz Univerze v Innsbrucku opozarja, da Alpe vsako leto izgubijo tri odstotke svojih ledenikov. V rekordno vročem letu 2003 je v Alpah izginilo kar deset odstotkov ledenikov, pred tremi leti, ko je bilo ravno tako zelo vroče leto, pa so izgubile sedem odstotkov ledu. Med letoma 1991 in 2004 se je v Alpah stalilo dvakrat več ledu kot prej v tridesetih letih.

Največji alpski ledenik Aletsch, dolg 24 kilometrov, naj bi se v prihodnjih šestdesetih letih zmanjšal kar za polovico, izginili naj bi ob koncu stoletja. Meritve švicarskih ledenikov so pokazale, da se v zadnjih letih manjši švicarski ledeniki le še talijo, medtem ko so se prej tudi večali. Najslabše leto za ledenike je z vročim poletjem in suho zimo, učinek tople grede pa je še posebej izrazit ravno na alpskem območju. In tudi dvig temperature je v Alpah dvakrat večji, kot je svetovno povprečje. Vendar pa na taljenje ledu ne vpliva samo segrevanje ozračja, nekaj prispeva tudi onesnažen zrak.

Alpe vsako leto obišče 70 milijonov ljudi, v skrbeh so torej tudi tisti, ki živijo od turizma. Da je potrebno ledenike obvarovati, se zavedajo v švicarskem smučarskem centru Andermatt, kjer so že pred nekaj leti, po končani smučarski sezoni, čez ledenik potegnili 2.500 kvadratnih kilometrov veliko plastično folijo in tako zavarovali svoj kapital.

Slovenci po ledenikih doma ne smučamo, saj imamo le dva in oba sta majhna. Poleg triglavskega imamo pri nas še nekoliko manj znani ledenik Skuta, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah na nadmorski višini 2020 - 2120 metrov. Kot piše Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, je Skuta večja in debelejša od triglavskega ledenika, ki je leta 2007 meril le še dobro polovico hektarja, medtem ko je bila Skuta velika za 1,1 hektarja. Oba ledenika bosta v prihodnjih letih najverjetneje izginila. Skuti se obeta nekoliko daljša življenjska doba, saj je v osojni legi, se pa omenjeni ledenik hitreje krči predvsem zadnji dve desetletji.
 

Katarina Trstenjak

 

 

 

 


 

eXTReMe Tracker