Janez Pikon: Visokogorsko razbrzdani relief, prekrit z gozdom in travniki, višje s preprogo rušja. Tu se je pisala zgodovina bohinjskega planšarstva. Razveseljivo je, da starodavna, trdoživa dejavnost kaže razveseljive znake dela in življenja na planini. 
Pokrajina okolice planine Krstenica (1655 m) je zavita v težko resnobo, starčevska obličja gora v ozadju pa so siva in mogočna. Dozdeva se, da so se nad deželo znesle strašne naravne sile. Robata pobočja, razjedene pečine, skrivenčeni macesni, nikjer blažjih oblik gorskega sveta, ali je tu gori sploh kaj živega?. V tej samotni deželici začudeno spoznamo, koliko življenja skriva, ko nas pot pripelje mimo z rušjem prepredenih stezic nas prestraši hrupen vzlet mogočnega petelina, višje v strmih robeh lahko opazujemo rogate prebivalce strmih pečin, tudi na kamnitih puščavah gornjih planot nas bo v skalnih razpokah pozdravljalo in se bohotilo alpsko cvetje.
Planina Krstenica (1655 m), Cesar, Okel, Činkelman, Vernar, Tosc
Najbolj živahno pa je v širokih globelih v poletnih mescih, kjer med sočno travo že stoletja z melodijo vseh vrst cingljajo bronasti zvonci in nam oznanjajo, da planina živi in nadaljuje stoletno tradicijo planšarstva. Za ljubitelje gora je planina Krstenica dragocen svet, ki leži milje daleč od hrupnih magistral, kjer ni znamenitih vrhov za zbiralce trofej. Na teh samotnih pobočjih začutimo dihanje narave, ki je tu marsikje še povsem nedotaknjena in nam spomini nanjo razsvetlijo dolinsko sivino.
Planina Zgornja Grintovca (1250 m), Planina Krstenica, jerebika
Midva z znancem, ki sva danes po južnem pobočju Vrha (brez snega) obiskala planino in sva se sprehodila po njenih prisojnih pobočjih pod Krsteniškim Stogom (1879 m), posejanimi s zgodnjim planinskim cvetjem in se kasneje sprehodila zahodno proti planini V Lazu (1560 m), hitro spoznala, da je goski svet južno pod Ogradmi (2087 m) še v globokem snegu. Tukaj vladajo še zimske razmere in vse do planine pod Debelim vrhom (2390 m) bo potrebno še deset do štirinajst dni (območje Cagovc), da tudi to pobočje dokončno prebudi topla pomlad.
Planina Krstenica in železna sulična ost, planina V Lazu (1560 m)
Po sledeh bronastega zvonca. Planina Krstenica je imela v vseh zgodovinskih obdobjih zaradi sončne lege nad gozdno mejo, vodnih virov in nahajališč železove rude dobre možnosti za rudarstvo in planšarstvo. Najstarejša znana stavba je iz poznoantičnega obdobja.
Obljudenost v zgodnjem srednjem veku dokazuje železna sulična ost, ki je bila verjetno lovsko orožje. V ravni konti na vzhodni strani planine so v travni ruši ohranjeni temelji stavb iz zgodnjega novega veka. Današnje pastirsko naselje s sirarno izvira iz 18. in 19. stoletja. Nekatere pastirske stavbe so vse do danes ohranile avtentično arhitekturno izročilo bohinjskih planin. Njihova značilnost so vogalni lesni stebri in kobile, na katere je postavljen bivalni del z odprtim ognjiščem. Spodnji odprti del med kobilami, večkrat razširjen z nadstreškom je bil namenjen za zavetje živini.
Spodnji in vzhodni del planine sta bogata z železovo rudo in tam so še vidne sledi kopanja. Območja značilnih okroglih površinskih rudnih jam so tudi visoko nad sosednjo planino Jezerce.
Gozdne stezice, ki vzhodno in zahodno nad strmo pobočje poraščenega Tisovca, zaznamujejo in vodijo čez grebensko, poraščeno planoto. Na Vrhu pod razgledno planino Krstenica, iz smeri nad izvirom bistrega potočka Snedčica z vstopom na poraščeno Ravno brdo (Pri češnji) južno pred Dolino Voje.
Za doživljanje lepote in vznemirljivosti narave pogosto ni potrebno prav daleč. Pri nas jih imamo v izobilju, tako rekoč pred hišnim pragom. Čeravno tovrstnega bogastva velikokrat žal ne znamo ceniti, ali pa nam za njegovo odkrivanje preprosto primanjkuje časa, želje, tudi volje.
Naj bodo naši izgovori takšni ali drugačni, značilna, razkošno zelena in pestro razgibana domača pokrajina nas vedno znova in vztrajno vabi v zavetje nižjih travnikov, zelenih gozdov, visokih gora in planin, do neskončnih brezpotij pomirjajočih bistrih se potokov. Oaze svežega zraka, kjer radi iščemo zdravja in duševnega miru tukaj vodijo številne poti, le podati se je treba nanje.
Odkrivati jih je lahko s še prav posebnim užitkom in kadar je na enem mestu najti tolikšno raznolikost naravnih bogastev, kot jih je denimo mogoče izkusiti, ko se s planine Blato (1147 m) povzpnemo na razgledno planino Krstenica (1655 m), ter po označeni stezi »Skoz Vrh« in gozdnem grebenu Na Vrhu, spustimo v Dolino Voje (692 m).
Spuščamo se po vzhodnem, gozdnem grebenu in severno mimo vrha Na Vrhu (1427 m), po označeni stezi z nazivom »Skoz Vrh,« mimo Jakovega rovta (1340 m) in planine Zgornja Grintovca (1250 m), kjer nadaljujemo nad izvirom bistre Snedčice (775 m) po grebenu Ravnega brda (700 m) od spomenika »Pri češnji« (610 m), ter ob koritih Mostnice (590 m) mimo Hudičevega mosta (550 m) do Vorenčkovce (540 m) nad Staro Fužino (551 m).
Janez Pikon