Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Svečana akademija in VTK memorial

Boštjan Virc: ... ob 60. letnici našega ferajna - Najprej PD Univerza, potem APD, zdaj Akademski AO = Srečanje pod Jalovcem

Dva dni nazaj me je ob pivu kolegica iz AO Črnuče prepričevala, da pa res ne morem napisat, da je na akademsko proslavo prišlo toliko stark in starcev, da je kar po zemlji dišalo. Da ne gre in da je to grdo tako govorit o starešinah in da naj me bo sram vsled take neotesanosti. No, ampak bom tvegal in pri polni zavesti zapišem, da je zadišalo po zemlji, ko so v petek v Planico pridivjali in prikrevsali akademski starci in starke na proslavo ob 60. obletnici Akademskega AO.

Bodi dovolj takih besed po nemarnem izgovarjati in tale vonj po zemlji sem uporabil zgolj kot melodramatski vložek, kajti naše starejše mladinke in mladinci so še čili in krepki žene in možje, ki še danes marsikatero žaltavo razdro in z vajeno kretnjo dvignejo kupico.

Drugače pa se je temle Akademcem res malce zmešalo. Pregovorno najbolj neorganiziran ferajn je ob okrogli obletnici izdal zbornik, pripravil proslavo v Planici, organiziral tradicionalno VTK memorialno smučarsko tekmo s Kotovega sedla in v maniri predvolilnih veselic častil konkretno velik kotel golaža. Presunljivo.

Imenitna manifestacija se je začela v petek zvečer v CŠOD Planica, ki je izredno primeren prostor za tovrstne zadeve, saj pot do dvorane vodi mimo šanka, stoli pa so opremljeni s prikladnimi mizicami za pivo, čeprav so bili v osnovi mišljeni verjetno za kaj drugega. Kolona parkiranih vozil se je vlekla vse tja do skakalnic, vseh udeležencev je bilo krepko preko sto. V okviru uradnega programa sta načelnik in predsednik Miha Habjan in Matej Kovačič stresla iz rokava nekaj govoranc. Eva Križnik in jaz sva predstavila naš zbornik, ki sem ga (jaz kot urednik) prvič videl pet minut prej, še toplega iz tiskarne. Ogledali smo si film Vzpon iz leta 1958, v katerem sta imela glavno vlogo Franci Savenc in Janez Zupančič. Oba mladeniča sta bila pristona tudi v živo, le da zdaj pač že v srebrni varianti las. Kovačev Rok in Janezov Skok sta v klasičnem ležerno-anarho-punkerskem stilu pokazala par slik iz zlatih osemdesetih. Uradni program je zaključil Primož Kogovšek - Cvili, ki je s slikami prikazal delovanje ferajna danes. Ekspoze je začinil z upokojenskim humorjem in dramatičnimi besedami tipa "tovariški stisk roke na štantu", "požirki hladne studenčnice", ob katerih je staro in mlado v dvorani jokalo kot dež.

Potem je vsa raja navalila na kupovanje zbornika, ki je šel za med oz. za dvajset evrov komad. Mimo grede - zbornik je še vedno možno kupiti vsak četrtek zvečer na ferajnovskih srečanjih v kavarni Pri Žabcu na Prulah. To mi je zabičal načelnik, da ne smem pozabit napisat. In nisem. Kot urednik sem bil deležen pet minut slave, saj sta me za avtogram zaprosila Stritarjev Andrej in Hlavatyeva Marička. Med mlajšimi mladinkami ni bilo zanimanja za moj podpis.

Sonce je že globoko počivalo tam nekje za grebeni Ponc, ko smo se počasi skidali in odrinili proti domu v Tamarju, kjer nas vsako leto znova razveseljuje oskrbnica s svojim specifičnim smislom za gostoljubnost. Kot Gremlini smo napadli dom, zasedli vse sobe, mize, stole in vse šanke. Druženje se je ob prijetnem kramljanju, tihem prepevanju nabožnih pesmi in srebanju osvežilnih napitkov zavleklo pozno v noč.

V soboto zarana smo si na rame zadegali oprtnike, smučke, nekaj provianta, v žep stlačili čebulo in nekaj žgancev ter se v tekmovalnem duhu zmernega napredka zagnali proti Kotovem sedlu na tradicionalno smučarsko tekmo - VTK memorial. Kot se za tako okroglo obletnico spodobi, je bila tekma letos začinjena z veleslalomom oz. pravimi vratci, ki so jih naši jurišniki Črt, Matija in Korl postavili že v petek. Rezultati so pri tej tekmi sekundarnega pomena, vseeno pa kaže povedati, da je bila absolutna zmagovalka Katja Bajec, nekdanja tajnica. oz. birokratski aparat AAO, ki se je še vedno drži naziv Šefica. Za nekdanjega aparatčika je pokazala veliko mero fizične pripravljenosti in potrebne ihtavosti. V najbolj elitni kategoriji moških je zmago nesramno odnesel Jani Skrinjar iz Freeapproveda. Z Janijem sem si delil višinski šotor na lanski odpravi in ga prepoznam že po vonju, tako da mu nekako odpustim to sramoto, ki jo je nakopal našemu ferajnu.

Očitno je petje nabožnih pesmih pomagalo, saj je kljub neobetavni napovedi vreme zdržalo. Nekje okol poldneva smo se končno vsi nakapljali nazaj v Tamar, kjer je že čakal zvrhan kotel golaža, ki sta ga iz 15 kilogramov kravjega trupla in 15 kilogramov čebule imenitno skuhala Matic in David. Aktiv kmečkih žena AAO je v sodelovanju z AAO aktivom mladih gospodinj poskrbel za sladkarije in solate.

Sklepni del slovesnosti je bila razglasitev rezultatov, ki je bila sicer nekaj manj neprotokolarna, a zato toliko bolj zabavna. Medtem, ko so strokovne službe ferajna letale gor in dol in iskale listke s časi in udeleženci, je prisotne zabaval Peter s svojim psom, oz. psico in demonstracijo krotilskih sposobnosti. Peternelov Mičko je ob pogledu na naše osivele starce modroval o naravni selekciji in o tem, da "še par let, pa parkrat se pojaviš na ferajnu, pa počasi zasedeš tron najstarejših legend." Hm, lepo je imeti jasne cilje v življenju.

Tako kot rabijo Hrvati za legitimnost parlamenta kakega Srba, smo tudi mi gostili dva predstavnika naših zgodovinskih sovražnikov matičarjev, Kozlevčarjevega Borčita in Lamprehtovega Mihata. Za prisotne matičarje smo pripravili tudi posebne nagrade, ob katerih so se Lamprehtu orosile očke, da je v stilu dachauskih procesov povedal kratek, a ganljiv govor o večnem prijateljstvu med akademci in matičarji. Zadnjega verza matičarske himne vseeno ni zapel. Borči ni povedal nič takega pametnega oz. sploh ni povedal nič in je z orošenko v roki topo bolščal predse. Na tekmo sta se sicer prijavila še dva redna matičarska gosta akademskih procesij Žaka aka Jacqueline in Ticko aka Moški-Matičar, ki je zaslovel, da je plezalske prvomajske praznike preživel sam v družbi petih brhkih akademskih deklin. Tokrat pa je klonil v strahu pred represalijami. Copata. Šlapa. Brezhrbteničar. Brezvretenčar. Paramecij. Možakarca. Nekaj se je sicer vlekel ven z nekimi smsi, ampak ne velja.

Ko smo izčrpali vse točke kulturnega programa in se po dveh dnevih že malce naveličali drug drugega, smo se odpravili domov. Bilo je lepo in še si želimo takšnih 60. letnic ferajna.

Boštjan Virc
Fotografije: Akademke in Akademci

Rezultati:

Pešaki: M - Sašo Gyergyek / Ž - Katja Bajc
Smučarji: M - Jani Skrinjar / Ž - Mateja Končina-Peternel
Bordarji: M - Gregor Miklič / Ž - Nina Vakselj
Samo veleslalom: M - Igor Kremser / Ž - Irena Silič

VTK najstarejši: M - Franci Savenc / Ž - Marija Hlavaty


Nagrade so prispevali: Annapurna, DASSAŠPORT, Iglu, K2 in TERRA MSG ter založbi Didakta in Sidarta

APD/Akademski alpinistični odsek 


Petek smo zaključili v Tamarju
V soboto pa nadaljevali na Kotovo


Pa okoli kola na Kotovem sedlu


Zaključili smo z razdelitvijo nagrad ...

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Svečana akademija in VTK memorial"

Žaklina Zahirović,

Ob zaključnem poizkusu revival-a provokaciji si le moram priznati in morebiti celo pljuniti v lastno skledo, da sem bolj vešča fizične konfrontacije kot pa verbalne... Violenca res ni 'THE answer', a intenzivnejša praksa in preživeta izkušnja piskanja v glavi, mi trenutno zagotavlja večjo stabilnost ob prihajajočem soočenju iz oči v oči. Hvala... zdaj res vem zakaj sem Matičarka. :)

Do naslednjega srečanja pa lep pozdravček Boto. ;P

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46156

Novosti