PZS: Planinske poti so markirane in označene planinske steze ter druge javne poti. Slovenska planinska organizacija ima v oskrbi 1.520 planinskih poti v skupni dolžini nekaj nad osem tisoč kilometrov.
Te poti vzdržujejo planinska društva oz. markacisti, ki se za tako delo usposobijo na ustreznih tečajih, ki jih organizira Komisija za planinske poti pri PZS.
Planinske poti so speljane po bolj ali manj strmem svetu.Bolj ko je svet strm večja je možnost poškodb na poti. Na takih poteh obstaja velika možnost zdrsa in tudi hujših poškodb planincev in ostalih, ki hodijo po njih. Zato so markacisti in vzdrževalci poti dolžni, da z različnimi posegi dosežejo, da je pot urejena in varna za hojo. S temi posegi obenem preprečijo napredovanje erozijskih procesov, ki jih povzročijo ljudje s svojo hojo in narava s svojimi procesi.
Pod redno vzdrževanje poti štejemo vse dejavnosti, ki jih markacisti morajo opraviti, da je neka pot normalno prehodna. Sem štejemo porezovanje vej, odstranjevanje suhljadi pa tudi odstranjevanje večjih debel (le s soglasjem lastnika), ki so posledica vetrolomov ali snegolomov. Nadalje je to postavitev raznih lesenih varoval, na zavarovanih poteh pa obnova kovinskih varoval in predvsem v zadnjih letih čiščenje zapadnega kamenja, ki se zaradi erozije kopiči na poteh.
Stanje naših planinskih poti je v glavnem zadovoljivo. Čeprav bi se z malo več volje in finančne podpore države dalo marsikatero pot še izboljšati in predvsem bolje in bolj estetsko označiti ter ekološko sanirati. Naloge, ki nas čakajo v naslednjih letih so predvsem:
• odprave posledic zaradi naravnih ujm
• sanacija posledic zaradi vpliva hoje in odprava bližnjic
• ureditev financiranja za redno vzdrževanje in označevanje planinskih poti
• opremljanje planinskih poti z enotnimi usmerjevalnimi tablami
• sklenitev skrbniških pogodb s planinskimi društvi
• opremljanje planinskih poti z enotnimi usmerjevalnimi tablami
• urediti opravljanje nadzora na planinskih poteh
• sodelovati v skupnih evropskih projektih urejanja in vzdrževanja turistične in športne infrastrukture
Spremenjene klimatske razmere povzročajo vse več preglavic tudi vzdrževalcem planinskih poti. Mile zime in potresi v zadnjih letih so vzrok za vse več velikih skalnih podorov in s tem poškodovanj številnih planinskih poti. Tako smo v lanskem letu, zaradi podora pod Toscem, morali prvič zaprositi državo za dodatno pomoč saj je sanacija presegala naše finančne in strokovne zmožnosti. In takih podorov bo po napovedih klimatologov vse več. Druga velika nevarnost bodo kot kaže snežni plazovi, ki so v letošnji zimi že pokazali svojo razdiralno moč.
Planinski delavci in markacisti skušajo tekoče odpravljati vse te poškodbe, a žal jim pri vsem planinskih društvih to ne uspeva. Živimo namreč v obdobju ko prostovoljno delo ni posebej cenjeno kar se poleg ostalega odraža tudi pri vzdrževanju planinskih poti.
Zakon o planinskih poteh je marsikateri problem planinskih poti tudi zakonsko opredelil. Tudi v bodoče naj bi prostovoljci reševali glavnino problemov, ki se pojavljajo na planinskih poteh. Dejstvo je da temu delu 812 usposobljenih slovenskih markacistov, ki skrbijo za planinske poti, ki jih uporablja skoraj tri milijone obiskovalcev, kmalu ne bo več kos. Brez potrebnih dodatnih finančnih sredstev za vzdrževanje poti in bolj spoštljivega odnosa do vloženega dela ter spodbujanja prostovoljstva na državni ravni bo ta dejavnost vse manj zanimiva za mlajše generacije.
Peti člen Zakona o planinskih poteh določa, da planinci hodijo po planinskih poteh na lastno odgovornost. Prav zato smo z ustreznim informiranjem dolžni ljudi opozarjati na morebitne nevarnosti na katere lahko naletijo na poteh. Zaradi varnosti in informiranosti pohodnikov je planinska organizacija že pred 20 leti uvedla kategorizacijo planinskih poti. Predvsem z vidika, da bi si ljudje lahko že doma izbrali sebi primerne ture, ki so prilagojene njihovemu planinskemu znanju, telesni pripravljenosti in opremljenosti.
Vse bolj pa postaja pomembno tudi dejstvo, da se v gorskem prostoru srečuje vse več različnih uporabnikov tega prostora, ki ima vsak svoj pogled na njegovo izrabo. Zato bo v bodoče potrebno poiskati skupne cilje vseh uporabnikov in uskladiti različne interese. Vse moteče vplive pa tako kot dosedaj strpno reševati.
Zato naj velja priporočilo. Predno se odpravimo na turo se pozanimajmo kakšne so razmere v gorah in stanje na poteh. Le tako bomo srečno prispeli na želeni cilj in s ture prinesli lepe spomine.
Načelnik Komisije za planinske poti PZS
Tone Tomše
Priporavljeno za novinarsko konferenco ZPZ, ki je bila 18. maja 2009