preplezala sta jo Irena Mrak in Garth Willis - Ruska ruleta II - Udeleženci taboraiz Tadžikistana, Italije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije, ZDA in Slovenije
V gorah Tadžikistana
Pik Engels ima novo smer
Irena Mrak (AO Tržič) in Garth Willis (ZDA) 15. in 16. avgusta 2005 preplezala Rusko ruleto II
V avgustu je bil v Pamirju, v območju gora Pik Engels (6510 m) in Pik Karla Marxa (6723 m), alpinistični tabor, ki smo se ga udeležili alpinisti in alpinistke iz Tadžikistana, Italije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije, ZDA in Slovenije. Naše barve sva zastopali Mojca Švajger in Irena Mrak, obe AO Tržič.
Namen tabora je bilo plezanje v stenah obeh vrhov ter promocija nevladne organizacije Alpine Fund, ki se prvenstveno ukvarja z gorniškim izobraževanjem mladine na območju Kirgizije in Tadžikistana. V njihove programe je vključena mladina, ki izhaja iz socialno ogroženih družin, sirotišnic in neposredno z ulic (več: Alpinefund.org) S sodelovanjem v izobraževalnem programu Alpine Funda spoznavajo gore, naučijo pa se tudi preživetja v gorah. Njihovi mentorji izhajajo iz lokalnega okolja in so večinoma nekdanji alpinisti, ki so bili aktivni še v časih Sovjetske zveze.
Člani Alpine Funda so tako organizirali letošnji tabor, udeleženci pa smo prispevali finančna sredstva za stroške tabora ter del za delovanje organizacije. Ob koncu smo vsak po svojih močeh prispevali tudi plezalno in drugo gorniško opremo za mladino, ki je vključena v programe Alpine Funda.
Za območje Pik Engelsa in Pik Karla Marxa smo se odločili soglasno, in sicer zaradi njune odmaknjenosti in težke dostopnosti, zahtevnosti in predvsem lepote. Območje je bilo dokaj obiskano v sovjetskih časih, ko so tod potekala alpinistična tekmovanja, katerih rezultat so preplezane izjemno težke smeri, pretežno v skali. Sovjetski plezalci so se smeri lotevali v številčno močnih moštvih, ki so vztrajala v stenah po več tednov. Z razpadom velike države so začele gore samevati, k temu pa je pripomogla tudi državljanska vojna v devetdesetih letih ter le nekaj deset kilometrov oddaljeni nemirni Afganistan.
Zbrali smo se na zadnjo julijsko noč v glavnem mestu Tadžikistana, Dušanbeju, od koder smo v dveh skupinah krenili v Pamir. Glavnina je odšla na pot takoj, štirje pa smo jim sledili nekaj dni kasneje po opravljenih formalnostih. Ponovno smo se srečali v baznem taboru, ki ga je postavila prva skupina.
Bazni tabor; levo Pik Engelsa, desno Pik Karla Marxa
Takoj smo začeli z aklimatizacijo in vzponom samim. Osnovni načrt je bil vzpon na Pik Karla Marxa po Savvonovi smeri iz leta 1951 (ruska ocena 5A, 1200 m) ter vzpon na Pik Engelsa po Snegirevi smeri iz leta 1963 (5A, 1000 m). Po prihodu v bazni tabor je bilo kmalu jasno, da so se ledeniki v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenili – glede na razpoložljive karte smo lahko ugotovili, da so precej krajši, tanjši, predvsem pa so nastale številne nove razpoke ter na pristopu do ključnega sedla Zugvand izjemno nevarni seraki.
Kljub temu smo skušali najti čimbolj varen prehod na sedlo, kar se je v letošnjih lednih in snežnih razmerah izkazalo za nemogoče. Tako smo naše aktivnosti prilagodili razmeram na gori ter kot vedno tudi vremenu, ki nam je zagodlo v ključnih trenutkih.
Najpomembnejši vzpon letošnjega tabora je prvenstvena The Russian Roulette II/Ruska ruleta II (IV 70-80/40-60°, 1400 m), ki poteka deloma v vpadnici prelaza Zugvand (prvih sto višinskih metrov) nato pa zavije levo proti vrhu Engelsa. Najzahtevnejši je spodnji del smeri, kjer gre za 450 višinskih metrov konstantnega naklona 70-80°. Srednji del smeri je položnejši, prekinjajo pa ga nekaj deset metrov visoki strmi odseki (do 80°).
Prvi dan plezanja sva bivakirala v snežni luknji na višini 5700 metrov. Drugi dan sva nadaljevala vzpon vse do vršnega grebena, kjer se težave gibljejo do 65° v ledu in snegu. Smer sva zaključila na 6450 metrov visokem stranskem vrhu Engelsa. Vzpon na glavni vrh (6510 m) nama je onemogočilo nenadno poslabšanje vremena z močnim sneženjem. Še isto popoldne in ponoči sva se spustila do šotora na 5100 metrov.
Zaradi izjemne podobnosti s smerjo (stalna nevarnost podirajočih serakov in snežni plazovi), ki sva jo splezala leta 2002 v Piku Piramidalni (Kirgiziji, območje Karavshin) in jo takrat poimenovala The Russian Roulette (glej Alpinist.com/climbing-notes...), sva letošnjo smer poimenovala The Russian Roulette II.
Ruska ruleta II
Naj za konec omenim še Fanske gore, kamor sva se z Mojco odpravili zadnji teden bivanja v Tadžikistanu.To izjemno gorsko skupino toplo priporočava, saj jo odlikujejo tako ledne kot tudi skalne smeri. Obisk in plezanje je možno v vseh letnih časih, najbolj privlačne pa so preko celega leta plezljive ledne smeri v najvišjih predelih pogorja (med 4000 in 5500 m).
Levo Pik Energija (5125 m), desno Chimtarga (5400 m).
Na kratko...
30.07. München-Dušanbe s Tadjikistan Airlines.
31.07.–02.08. Dušanbe - pridobivanje vstopnega vizuma, registracija, pridobivanje dovoljenja za vstop v provinco GBAO - Pamir.
03.–05.08. Vožnja do vasi Jawshangoz.
06.08. Dostop do baznega tabora (3800 m) ter nadaljevanje poti do mesta kjer smo postavili ABC (4200 m).
07.08. Sneži – popoldanska ogledna tura.
08.08. Garth in Irena postaviva Tabor 1 na 5000 m pod prelazom Zugvand.
09.–10.08 Spust v bazo in počitek.
11.08. Woulter, Stein, Garth in Irena se vrnemo na tabor 1.
12.08. Zjutraj vsi štirje poskusimo proti prelazu – ustavijo nas široke ledeniške razpoke ter nenadno poslabšanje vremena z močnim sneženjem. Woulter in Stein se vrneta v bazni tabor. Garth in Irena pa do ABC.
Johannes in Daniel splezata na greben nad ABC (5200 m).
13.08. Garth, Mojca in Irena preplezamo smer (III, 70/40-50°, 800 m) na 5400 metrov visoki vrh brez imena nad ABC.
14.08. Garth in Irena se vrneva v Tabor 1.
15.-16.08. Nad krajno počjo se odločiva, da je smer proti prelazu Zugvand objektivno prenevarna (podirajoči se seraki) in zavijeva proti vrhu Engelsa. Splezava novo smer »Ruska ruleta II«.
Anna in Matteo ponovita našo smer na »vrh brez imena«. Woulter in Stein iščeta možnost pristopa na Pik Marx-a z zahodne strani.
17.-18.08. Sestop v bazni tabor in dan počitka. Matteo in Woulter odideta proti Pik K. Marxa.
19.08. Garth, Mojca in Irena gremo proti visečemu ledeniku, ki obljublja lažji prehod na zahodno stran Marxa.
20.08. Preplezamo viseči ledenik in prečimo pod celotno severo-zahodno steno Pik Marxa. Taborimo pod Ostrayo (5822 m).
Matteo in Woulter se vrneta v bazni tabor. Vzpon na vrh ni uspel.
21.08. Vsi trije se povzpnemo na enega od vrhov v grebenu Ostraye (5400 m).
22.08. Sestopimo v vas Jawshangoz. Ostala ekipa pospravi bazni tabor in prav tako sestopi v vas.
23.–25.08. Vožnja v Dušanbe.
26.–27.08.Poslovilna zabava – večina ekipe odhaja domov; z Mojco urejava podaljšanje vize ter ponovno registracijo.
28.08. Mojca in Irena se odpraviva v Fanske gore – dopoldne vožnja čez prelaz Anzob; popoldne pristopiva do jezera Mutni (3500 m)
29.08. Vzpon na Pik Energijo (5125 m). Na vrhu naju zajame hudo poslabšanje vremena. Čez noč zapade 20 cm snega.
30.08. Čakava na izboljšanje vremena, ki ga ni.
31.08. Sestop in vožnja nazaj v Dušanbe.
01.–02.09. Treking do dinozavrovih stopinj v bližini naselja Narabad.
03.09. Dušanbe - München (Tajikistan Airlines).
Irena Mrak
Fotografije: Irena Mrak, Garth Willis