Ob črnem plazu v Repovem kotu nekaj besed in fotografij na to temo. Miha Pavšek, Pavle Šegula, ...
Snežna erozija
Vrh Brda, zahodno od Bavškega Grintavca, sredi marca 2009.
Snežni plazovi sodijo med pojave snežne erozije. Na slikah predstavljeni plazovi so talni plazovi, značilni za spomladanski čas. Torej so v tem primeru drsna ploskev, po kateri drsijo snežne gmote/plazovina tla. Plazovina na svoji poti »z gore v dolino« pač trga, pobira in prenaša vse, kar ji je na poti. Barva in druge lastnosti plazovine na območju odlaganja (višje sta območji proženja in gibanja) so odvisne od značilnosti tal, torej poraščenosti (kaj, kako visoko, delež poraslosti), debeline in vrste prsti, matične podlage (trde kamnine) ter najrazličnejših »ovir« (skalni bloki, grmovje, drevje, …), na katere naletijo snežne gmote med svojim gibanjem navzdol. Na sploh so za območje odlaganja značilne številne primesi v plazovini, po čemer jih lahko tudi ločimo.
Dolomiti, konec februarja 2009.
Posebnosti letošnjih spomladanskih talnih plazov sta dve. Prva je, da jih je bilo zelo veliko, ker smo imeli po podatkih izpred 25-30 let nadpovprečno snežno zimo. In je pač zato moralo »iti dol« toliko več plazov kot običajno, nekatere opasti še vedno vztrajajo. Zato imamo na plaziščih številne kombinacije - sam sem v začetku aprila opazoval Mirnik nad Bavšico, kjer se je po moji oceni letošnjo zimo samo na območju ene plaznice (to je podlaga snežnega plazu) sprožilo 10–15 posamičnih plazov. Ti so se trli med seboj in napravili mestoma plazovino nenavadnih oblik, ki vsebuje številne primesi.
Mirnik nad Bavšico, v začetku aprila 2009.
Del plazovine višje v Tesneh je bil aprila 2006 videti kot okamneli val.
Druga posebnost pa je bil zelo topel april (http://www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/), vsaj prvi dve dekadi. Še nekaj dni in jasno bo, da smo imeli marsikje po Sloveniji aprila opravka z najvišjimi povprečnimi temperaturami, odkar obstajajo meritve. To že vemo za nižine (kjer najnižje temperature večinoma sploh niso šle pod ledišče!) in podobno je bilo tudi v gorah. Zato je marsikakšen snežni plaz povzročila voda (nekajkrat tudi padavinska, npr. konec marca začetek aprila 2009), ki se je izcejala iz topeče se snežne odeje in deluje v takem primeru kot naravni sprožilec (spontanih) plazov. Veliko naših plazov gre vsaj v zgornjem delu (območje proženje in gibanja) po žlebovih, grapah, koritih, ki so naravni zbiralniki vode. Možno je, da je krajevno prišlo do pojava, ko se je v snežni odeji ali pod njo dlje časa kopičila voda (2 dni pri drobirskem toku Stovžje pod Mangartom!) in še bolj obtežila snežno odejo ali zaradi spiranja pod njo povzročila zdrs snežne plasti. Tovrstni snežni plazovi so hitrejši in imajo večji obseg ter so po videzu bolj podobni blatnim tokovom (njihova barva je med črno-rjavo-rdečo in je odvisna od vrste prsti). Od tod tudi tak videz nekaterih plazov nad Kamniško Bistrico in drugod v naših gorah. Skratka, če vzameš pod drobnogled vso pot plazovine od območja proženja navzdol, je rezultat vseh medsebojno delujočih sil, procesov in značilnosti tal ter rastja podoba plazovine, ki smo ji priča v tem času.
Planina Kuhinja, april 2006.
Naj mi bo ob tem dovoljena še ena pripomba. O tovrstnih snežnih plazovih, ki so pogosti na začetku odjuge (nekaj ur do dan ali dva), ni bilo v letošnjih opozorilih kaj dosti govora. Vse pove polemika okrog lavinskega biltena z dne 27.2. 2009 (dan pred nesrečo v Bobnarju…), ki jo je sprožil na Gore - ljudje Metod Škarja (gore-ljudje.net/novosti/43222). Vemo, da bi morali izkušeni alpinisti vedeti, kdaj se hodi plezat v prisojne grape, pa vendarle bi resna lavinska služba morala izdati kakšno opozorilo, na kar bi lahko sklepala vsaj iz lavinskih biltenov sosednjih držav in lastnih podatkov. Žal je slednjih premalo, pogosto pa so tudi nereprezentativni. Kaj šele, da bi vse skupaj temeljilo na rednih terenskih/10 dnevnih terenskih ogledih kot jih poznajo tam, kjer smo že več kot 5 let... Ampak to že spada v drugo rubriko, pa o tem ob drugi priložnosti (morda tudi v enem od prihodnjih PV).
Zaradi ostankov plazov bodo letos gorski vodotoki precej bolj vodnati. Bolj veseli pa bomo številnih izvirov, ki ne bodo presahnili tako kmalu kot je to po zelenih zimah ali zimah s podpovprečno snežno odejo.
Miha Pavšek
Letos niso prizadete samo koče
V glavnem se pridružujem Pavškovi oceni, ki realno upošteva videno, predvsem upošteva visoko sneženo odejo, razmeroma krotke temperature in s tem povezano mokro podlago - zemljino, zaradi česar nastane plazovina zelo različne barve, pač odvisno od vsebnosti podlage - drsine plazov.
Iz tega in pregleda plazovine lahko dobimo precej točen podatek o strukturi površine, po kateri so drseli plazovi. Zelo verjetno je bila površina nad tlemi ponekod tudi pomrznjena, zato je dinamična sila premika in drsenja plazu lahko "grabila" v živo podlago in bolj kot navadno načela podlago, zemljino: prst, rahlo skalovje in skrotje.
Posnetki z ozkega območja okoli Planjave, Brane in Planjave kažejo med drugim tudi to, da so plazovi krepko posegli v planinsko oz. gorsko "prometno omrežje" in grobo prekinjali poti, ki vodijo prek plaznic, verjetno tudi takih, kjer v normalnih okoliščinah plazovi niso pogosti.
Zato mnenja nekaterih planinskih delavcev, da niso prizadete samo koče, zagotovo niso iz trte izvita in bodo nastale razmere nekaterim (morda celo številnim) planinskim društvom povzročila mnogo skrbi, velike stroške, ne nazadnje pa tudi privedle do nesreč na poškodovanih planinskih poteh, morda tudi plezalcem v manj strmih stenah, kjer je zima zagotovo nemarno načela skalovje.
Pavle Šegula
29. 4. 2009 - Razmere v Repovem kotu
V Repovem kotu je res noro. Voda dere iz vsepovsod. Plaz se konča nekje na 1300 mnv. Na 1400m prečka stezo. Tam je širok kakšnih 50m (nisem šla čez) in se potem drži struge Sedelščka 400m navzdol. Nad stezo, ga je pa tudi še več kot 50m. Na površju prevladuje prst, ob robu svetlejša, vmes so veje ruševja, drobno kamenje, travnate ruše, sneg je spodaj. Kmalu, ko sem prestopila strugo Sedelščka, sem opazila razpoke na stezi. Više, ko sem šla, več jih je bilo.
Irma Kočar
Blaga stran gore
Navzdol proti Repovem kotu
Južna stran Planjave je - kot smo omenili - blaga. Vrh se sprva nagiba navzdol v skrotju, ki prehaja v kratek skalni odstavek, tu in tam navpičen. Od sredine pobočja pa postane površje travnato in prepredeno s plitvimi žlebovi, ki se v smeri strmine iztekajo v Repov kot. Ta prijazna plat gore, obdarjena z življenjem, se odlikuje z redko floro: malim in velikim encijanom, rododendronom, nageljčki, zvončki in planikami...
Peter Ficko, Kamniške in Savinjske Alpe
Proti Sukalniku. Foto: Boris Štupar
Strme trate
Planjavske zelenice se, ko jih opazujemo z juga, razprostirajo od zahodne stene Planjave - Sukalnika in segajo vse do obeh vrhov Planjave, nato pa se strmo zaključujejo z jugozahodno steno Planjave. Navzdol nagnjene sežejo po strmih tratah, žlebovih izjedenih od voda do Lijaka, ki se preko južne stene in nekaj zanimivih kotanj končuje v Repovem kotu.
Snežni plazovi se zaradi fizikalnih lastnosti, ki jih zgoraj razprostrte in spodaj utesnjene Zelenice zadržujejo, sprožijo ob primernih okoliščinah in razmeroma pozno, praviloma pozneje kot v drugih lavinsko bolj aktivnih grapah. In prav zaradi tega zadrževanja je območje izredno nevarno, ker se naberejo na veliki površini ogromne gmote, ki včasih zgrmijo čez Lijak.
Letošnje snežne padavine so se nagrbančile kot že dolgo ne in vztrajno čakale. Prvi talni plazovi so pobrali predvsem vrhnjo suho travo in končali globoko v Sedelščkovi grapi pod slapom, vendar pa precej višje kot leta 2006 mešani plazovi, ki so pred seboj podirali še drevje visoko nad strugo hudournika. Ko pa so nastopile primerne-izjemne okoliščine, se je dobesedno utrgalo do gole skale in pobralo presenetljivo količino prsti, kamenja, travne ruše…Človek skorajda ne mora verjeti, da je sploh toliko črne prsti skrite pod kamenjem na gori. Ker pa so se ti talni plazovi pokazali tudi v Brani pod Kamniško in Domžalsko grapo, pod Babami na Kamniškem sedlu… lahko domnevamo, da je šlo za lokalno značilne pojave na južnih straneh gora.
Gamsje črede in kozorogi bodo vsaj za nekaj časa ob dobro pašo. Dokler pa voda do konca ne opravi svojega dela in nam novi pogledi ter fotografije še ne razkrijejo rane, bo Repov kot tudi Črni kot!
Boris Štupar