Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Tri milijone planincev v slovenskih gorah

Vecer.si 29.04.2009

 

Sebastijan Apačnik

Urška Šprogar

Andrej Petelinšek 

 

 

 

 

 

 

 

sreda, 29. april 2009, ob 11:13, Bruno Fras, ogledov: 2828

Večer, Zmigaj se - Igor Selan: Pohodništvo in planinarjenje sta še vedno med najbolj priljubljenimi in množičnimi športi pri nas.


Igor Napast

Pohodništvo in planinarjenje sta v Sloveniji med najbolj priljubljenimi in množičnimi športi. Ne nazadnje sta zaradi konfiguracije ozemlja postala del slovenske identitete, aktivnosti v planinah in gorah pa za Slovenke in Slovence nekaj samo po sebi umevnega. Razlogov za navdušenje nad gorami je mnogo, zagotovo pa eno pomembnejših predstavljata lega naše države in odlični pogoji, ki jih imamo, torej ogromno planin, gorskih vrhov, planinskih poti, koč, društev itd., pri čemer so svojevrsten fenomen tudi označene planinske poti, ki potekajo skorajda na vse vrhove po vsej Sloveniji. Predvsem tisti, ki skrbijo za svoje zdravje, dobro počutje in telesni videz, se s pohodništvom ukvarjajo vse pogosteje, saj hoja izboljša kondicijo, krepi srce in pospešuje krvni obtok. Je torej odličen šport za ljudi, ki ne marajo velikih naporov, radi pa uživajo v naravi.

Planinstvo, ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezanje, gorsko vodništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, povezanih s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem gorske narave, kot vrhunska športna in rekreacijska dejavnost pri nas pa se je pričelo uveljavljati v 19. stoletju. Planinec (pohodnik, hribolazec, gornik, plezalec ali alpinist) pa je ljubitelj pohodništva in izletnik v planine oziroma gore.

V slovenskih gorah nad tri milijone planincev

Da je planinarjenje v Sloveniji visoko cenjena oblika individualne in skupinske rekreacije, priča tudi dejstvo, da slovenski gorski svet po podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) letno obišče več kot tri milijone planincev. Kot tudi, da je v Planinsko zvezo Slovenije vključenih 261 planinskih društev z nekaj manj kot 60 tisoč člani, da imajo pohodniki na voljo več kot 7 tisoč kilometrov planinskih poti ter 174 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6 tisoč ležišči, na katerih letno prespi okoli 1,3 milijona obiskovalcev. Večino teh predstavljajo domači pohodniki, a tudi delež tujih gostov ni zanemarljiv, saj v PZS ocenjujejo, da je teh kar dobrih 20 odstotkov.

Štajerci na Pohorje, Korošci na Peco

V Sloveniji je praktično iz kateregakoli mesta mogoče do doživetij narave kar peš, zato seveda ne preseneča, da je dežela prepredena z neštetimi potmi, primernimi za priložnostne in za bolj zagrizene pohodnike. Med štajerskimi pohodniki je zanesljivo najbolj priljubljeno Pohorje, predvsem Ribniška koča s Črnim vrhom in Žigartov vrh nad Ruško kočo kot najvišja točka vzhodnega Pohorja. Med bolj obiskanimi na Štajerskem pa so še Svečinske gorice s Plačkim vrhom, kjer je tudi najvišji stolp v Sloveniji, vse bolj popularna Šentiljska pot (od Šentilja do Ceršaka) ter Boč in Donačka gora. Na Gorenjskem pohodniki najbolj oblegajo Kriško in Šmarjetno goro, Sveti Jošt, Lobnike in Blegoš. Triglav seveda piše svojo zgodbo, najbolj priljubljeni vzponi na najvišji slovenski vrh pa so s Pokljuke, iz Vrat in iz doline Krme, medtem ko turni smučarji prisegajo na vzpon iz doline Radovne. Največ Notranjcev pomladi in poleti obiskuje Krim, Korošce boste v tem času našli predvsem na Uršlji gori in Peci, Primorce na Nanosu in Slavniku, Dolenjce na Gospodični na Gorjancih in Trdinovem vrhu, Zasavce pa na Kumu. V Julijcih je med pohodniki izredno popularen Krn, najbolj oblegani smeri sta iz Komne in Bovca, in Jalovec, v Karavankah po priljubljenosti med planinci prednjačita Golica in Stol, v Kamniških alpah pa Grintavec, predvsem pristop iz Kamniške Bistrice in čez Kokrško sedlo. Mnogi vzpon na Grintavec povežejo tudi s pohodom na sosednji Kočno in Skuto, a je obisk slednjih priporočen le v lepem vremenu, saj vrha v dežju zaradi strel slovita kot zelo nevarna. Med slovenskimi planinci je priljubljeno tudi etapno osvajanje Slovenske planinske transverzale, ki vodi od Maribora do Jadranskega morja, slovenske gore pa so vključene tudi v veliko alpsko transverzalo Via Alpina, ki povezuje osem alpskih držav. Ob tem je v Sloveniji tudi več kot petdeset različnih planinskih transverzal, ki potekajo po visokogorskem svetu, sredogorju in gričevju. Hoja po njih lahko traja le nekaj ur, lahko pa tudi več tednov. Pohodniške poti po dolinah in po sredogorju vabijo vse leto, visokogorski svet pa je za obiske primeren od aprila do oktobra, ko deluje tudi večina pohodniških hotelov in planinskih koč. V visokogorju se koče namreč običajno odprejo šele s 14. junijem, prej je odprta le redkokatera, medtem ko je običajen datum za odprtje koč v sredogorju bližajoči se 1. maj.

V Sloveniji pa so številne tudi množične pohodniške prireditve, kot na primer pohod Objemi svoje mesto, ki že od leta 1957 vsako pomlad privabi številne pohodnike na pot okoli Ljubljane, tradicionalni pohod po Levstikovi poti Od Litije do Čateža, ki oživlja popotovanje, kot ga je opisal literat Fran Levstik, različni novoletni pohodi ali organizirani nočni pohodi z baklami.

Različne zahtevnosti planinskih poti

Poti v gore je treba vselej načrtovati. Pred odhodom na turo pozorno prisluhnite vremenski napovedi, pozimi pa se pozanimajte še o višini snežne odeje in o stopnji nevarnosti plazov. V slovenskih gorah so planinske poti razdeljene na lahke, zahtevne in zelo zahtevne, tehnično zahtevnost poti pa je pri načrtovanju in izvedbi ture nujno treba upoštevati. Gorniški cilj si je treba izbrati glede na znanje, telesno pripravljenost in zdravstveno stanje. Če vam manjka izkušenj, si za zahtevne ture zagotovite usposobljenega vodnika. Hitrost hoje prilagodite svojim zmožnostim, hoja naj bo varna, udobna in ekonomična, tempo enakomeren. V vročih poletnih dneh med turo pijte zadosti osvežilne tekočine, v nahrbtniku pa imejte vsaj nekaj energijske hrane. V odvisnosti od pripravljenosti udeležencev, njihovega znanja, starosti, zahtevnosti poti in načrta izleta je priporočljivo, da si privoščite počitek vsako uro. Mesto za to mora biti varno, po možnosti z lepim razgledom.

Previdnost ni nikoli odveč

Kadar se pripravlja nevihta, poiščite zavetje v najbližji planinski, pastirski ali lovski koči. Umakniti se morate z izpostavljenih mest (vrhovi, grebeni), vlažnih ali z vodo zalitih grap in žlebov, vodnih žil, izogibati se je treba tudi geoloških slojev, prevodnih za atmosfersko razelektritev. Na vrhovih in v planinskih kočah se vpisujte v vpisne knjige, saj vas bodo tako gorski reševalci, če vas bo treba iskati ali vam pomagati, hitreje našli. Kadar potrebujete pomoč zase ali za koga drugega in ste v bližini katerekoli planinske koče, se o nadaljnjih potrebnih korakih posvetujte z oskrbnikom ali pa z bolj izkušenim mimoidočim. Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. O nesreči je treba čimprej obvestiti tudi gorskoreševalno službo (GRS). Kadar to ni možno, posredujte podatke o nastalih težavah na telefonsko številko 112. Gorski svet v Sloveniji sicer ni v celoti pokrit z mobilnim signalom, zato se na možnost klicanja na pomoč ne velja zanašati.

Prav zato si je za turo dobro izbrati tudi primernega tovariša, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjših poškodbah lahko tudi usodno. Med najpogostejše gorske nesreče sodi zdrs na poti ob sestopu v zgodnjem popoldanskem času, zato se je treba zavedati, da osvojitev vrha predstavlja šele polovico poti. Cilj ture bi tako morala biti varna vrnitev domov in ne osvojitev vrha.

Oprema

Varno hojo po planinah in gorah nam zagotavlja dobra in popolna oprema. Med obvezno opremo sodijo planinski čevlji, primerna oblačila, nahrbtnik, pohodne palice, baterijska svetilka, pribor za prvo pomoč, kompas in karte, za zahtevnejše ture pa so obvezni še čelada, dodatne vrvi, plezalni pas, samovarovalni komplet in vponke.

Pohodne čevlje je treba izbrati glede na zahtevnost ture. Nepisano pravilo pravi, da višje ko gremo, težji in višji naj bo čevelj ter trši podplat. Izbirate lahko med čevlji, ki so izdelani iz sodobnih lahkih materialov, popolnoma usnjenimi ali pa kombiniranimi. Usnjeni čevlji so nekoliko težji in zahtevnejši za vzdrževanje, bodo pa zagotovo vzdržali dlje in so bolj odporni. Čevlji iz sodobnih materialov so lažji in se hitreje strgajo na ostrih skalah, a zagotavljajo dobro dihanje stopala ter zaščito pred vlago in mokroto.

Pri vseh oblačilih, od spodnjega perila do zgornjih zaščitnih slojev, je priporočljiva uporaba sodobnih materialov, ki dobro dihajo in odvajajo vlago. Še posebej pomembne so nogavice, pri katerih je priporočena uporaba takšnih, ki so narejene iz sodobnih materialov in imajo dodatno oblazinjen petni in prstni del.

Pri izbiri nahrbtnika je pomembno predvsem to, kako dolga bo naša tura. Nahrbtnik mora omogočati čim lažje nošenje opreme, zato je pomembno, da izberete takšnega, ki je primeren za vašo postavo, ima prilagodljivo hrbtišče in dodatne žepe ter se ujame z vašimi rameni. Zunanja stran naj bo iz materiala, ki ščiti pred vlago in mokroto, notranja stran pa iz materialov, ki dihajo in odvajajo vlago. Nahrbtniki imajo tudi jermen, ki ga zapnemo okoli pasu. S tem del teže iz ramen prenesemo na medenico ter tako razbremenimo hrbet in ramena.

Tudi pohodne palice vse bolj postajajo obvezni del opreme večine pohodnikov in planincev. Hoja s palicami razbremenjuje mišice nog in medenico, poleg tega pa lahko prepreči marsikateri padec ali zdrs. Omogoča tudi obremenitev zgornjega dela telesa in tako krepi tudi mišice rok in ramenski obroč. Priporoča se uporaba zložljivih palic, pri čemer morate biti pozorni na ustrezno nastavitev njihove višine. Za hojo v hrib so lahko nekoliko krajše, za hojo navzdol pa jih podaljšamo. K obvezni zaščiti pa sodijo tudi kakovostna sončna očala.

                                                                                              Igor Selan
 

 

 

eXTReMe Tracker