Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Knjiga o Čopovem stebru

Večer, 28.09.05 – Boris Strmšek: predstavitev knjige o zagotovo najbolj znameniti plezalni smeri v Steni

NARAVA, GORE IN LJUDJE

Knjiga o Čopovem stebru


V Šlajmerjevi koči v Vratih je bila minulo soboto predstavitev knjige o zagotovo najbolj znameniti plezalni smeri v severni triglavski steni, pa tudi na splošno v stenah slovenskih gora. Leta 1945, takoj po koncu vojne pri nas, je pod steno prišla naveza, ki sta jo sestavljala dva odlična alpinista iz predvojnih časov, željna gora in plezanja, ki ga je preprečevala štiriletna okupacija. Joža Čop in Pavla Jesihova sta se odpravila v steno. Čeprav utrujena od vojne in brez pravega treninga, sta od 26. do 30. junija 1945 opravila dejanje, ki je bilo nekakšen zaključek velikih uspehov predvojnih plezalcev - preplezala sta Osrednji oziroma Centralni steber severne triglavske stene, ki se sedaj imenuje Čopov steber. In letos je minilo 60 let od legendarnega vzpona, v vseh teh letih pa Čopov steber ni izgubil veljave. Še vedno je to resna alpinistična smer, rezervirana za tiste, ki imajo že kar nekaj alpinističnih izkušenj in nekaj vzponov za seboj. S knjigo o tej legendarni smeri so slovenski alpinisti dobili pomemben zgodovinski dokument, ki bo marsikomu pomagal še bolje razumeti posamezna obdobja v zgodovini slovenskega alpinizma, obenem pa dobiti primeren odnos do vzpona v tej zgodovinski smeri. Gradivo za knjigo sta zbrali Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, ki sta prispevali tudi vezno besedilo, sicer pa so zapiski v knjigi izpod peres številnih znanih slovenskih alpinistov. Naslov knjige Čopov steber - dvakrat prvič pa govori še o drugem velikem dejanju - o prvem zimskem vzponu v smeri, ki je potekal od 31. januarja do 7. februarja 1968. Takrat je naveza Stane Belak - Šrauf, Aleš Kunaver in Tone Sazonov - Tonač v dramatičnih razmerah kot prva pozimi preplezala Čopov steber ter tako tudi zimsko prvenstvo v tekmi s tujimi alpinisti ohranila slovensko. Ta vzpon je bil kasneje pomembno vodilo in izkušnja za številne odprave v tuja svetovna gorstva, ki je slovenske alpiniste postavilo ob bok drugim alpinističnim velesilam.

V knjigi ne gre za kakšna filozofiranja o alpinizmu, temveč za dejstva, za zgodbe plezalcev, ki bodo za vselej ostali zapisani v zgodovino slovenskega alpinizma. Zapiski raznih plezalcev so opremljeni s črnobelimi fotografijami, še posebno zimski vzpon je bil dobro dokumentiran. Leta 1945 seveda ni bilo takšne tehnike, kljub temu pa je Pavla Jesihova prinesla iz stene tri dragocene fotografije, še ena pa je nastala na vrhu stene z reševalci, ki so ju prišli iskat, posnel pa jo je fotograf in reševalec Jaka Čop. Predstavitev knjige v Vratih pod našo najbolj znamenito steno, je bila imenitna priložnost za srečanje s še nekaterimi živimi legendami našega alpinizma. Na žalost je večina glavnih akterjev obeh prvenstev v Čopovem stebru že pokojna, živ je le še Tone Sazonov - Tonač, s pričujočo knjigo, ki sodi na knjižno polico vsakega alpinista, pa bodo za vselej ostali med nami.

Boris Strmšek


Anonimnež: Sosed (sreda, 2. november 2005 ob 17:56)
Podatki o uporabniku - IP: 213.112.10.89
- ponudnik: c-590a70d5.01-10-6c736b2.cust.bredbandsbolaget.se

Copov steber v sev. Triglavski steni je v kombinaciji s Skalasko smerjo v dolnjem delu pod Zlatorogovim policam , je ena velikopotezna tura saj ima relativno visino od 1250 metrov in precejsnje plezalne tezave v gornjem delu . S prvo turo velikega formata slov. plezalcev v Direktni smeri v Spiku leta 1926 in s Copovim stebrom v steni Triglava leta 1946 se koncuje razdoblje klasicnega slov. alpinizma . Kako je ta smer v Triglavu slovila kod ena od najtezjih v Julijskih alpah bi bilo interesantno vedet kolk navez je do zdaj preplezalo Copov steber in kolk navez je bilo po razlicnih nacionalnostih . Ce kdo ve ?

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46044

Novosti