Radio Dur, 26.02.2004 - Miha Pavšek: Danes ne potrebujemo uvoda za našo popotnico. Dovolj je le, da se ozremo po zasneženi pokrajini v pričakovanju novih količin belega opoja. Tudi tisti, ki ne marate snega pomislite, kakšna bo zaradi tega letošnja pomlad, ko bo
morala vsa ta količina odteči v dolino.
Zdaj nam ga je pa natreslo! Sveti Matija in pust, res je, kar oba skupaj sta se izkazala kot že dolgo ne. Tako so tokrat maske vsaj enkrat vedele in celo začutile, kakšen je njihov izvorni pomen in namen. Na dan, ko naj bi končno pregnali letošnjo zimo se je ta šele pošteno razbohotila po vsej deželi. In to z vsem, kar ji pritiče: snegom, mrazom, burjo in nenazadnje tudi tišino. Če ste na »sneženo noč« trdno spali (tudi prav!), ni bilo nič posebnega. Kdor pa je bil buden, vsaj tja do polnoči, je lahko »prisluškoval«, kako je iz ure v uro zmanjkovalo hrupa, zvoka, šumov…in na koncu je ostal le še sneg. Tako na gosto ni v nižinah snežilo že dolgo časa, kaj ne bi, saj je vmes tudi nekajkrat zagrmelo in tako smo imeli na trenutke pravo snežno nevihto. Včeraj smo pokopali pustne šeme, zimsko vreme pa se še vsaj teden dni ne bo poslovilo. Nad nas prihajajo vedno nove snežne pošiljke, vsaj dve od njih pa bosta obilnejši: danes ponoči ter v soboto popoldne, ko bo snežilo tudi ob obali...
Toliko, kot je bilo sredozemskih »ciklončkov« v zadnjem tednu dni, jih ni bilo v preteklih zimah niti v celotnem zimskem trimesečju. In zdaj je res na vrsti kaj drugega kot smučanje, a ne na obleganih smučiščih temveč v naravi, izven urejenih smučišč. Ta konec tedna bomo še počakali ter se raje držali domačih zasneženih poljan. Zdaj namreč snežni plazovi ne grozijo le na strmalih visokogorij, temveč tudi povsod tam, kjer je zapadlo več deset centimetrov novega snega in je teren prav tako dovolj strm in neporaščen. Visoka snežna odeja v gorah pa že zdaj vznemirja vse turne smučarje, ki bomo lahko »drseli« po deviški belini še najmanj do prvomajskih praznikov, ponekod pa kar do poletja. Za začetek si bomo sposodili besede pisatelja Toneta Svetine, ki je označil turno smučanje kot »duhovno varianto smučanja«. Bistvo turnega smučanja je obvladovanje zasnežene gorske narave s smučmi. Predstavlja smučanje po neteptanih, nenadzorovanih in neoznačenih progah bodisi v okolici smučarskih centrov ali pa v popolni »divjini« kot spust po še nedotaknjenih zasneženih pobočjih visokogorja.
Turno smučanje pa seveda ni vedno enako zahtevno, razlikuje se glede tehnične in telesne zahtevnosti ter tudi glede nagnjenj in želja posameznikov. Kdor ni zagrizen osvajalec gorskih vrhov ali ljubitelj dolgih napornih pohodov, si pač izbira manj zahtevne cilje. Turno smučanje zadovolji res zelo različne želje in potrebe. Tudi glede starosti ni omejitev, saj turni smučarji pri šestdesetih ali sedemdesetih niso nobena redkost. Za turno smuko potrebujemo nekaj smučarskega znanja, vendar zadostuje že zanesljivo obvladovanje plužne tehnike, najpomembnejša pa sta stabilnost in zanesljivost na smučeh. Seveda pa razmere za spust po celcu (ta je na vrsti zdaj) niso vedno najboljše. Turni smučar se mora ozirati na vremenske in snežne razmere, pomembno pa je pa je tudi dobro poznavanje oblik površja v letnih kot tudi zimskih razmerah. Turno smučanje zadovolji res zelo različne želje in potrebe, vendar velja tudi pri tem športu načelo postopnosti.
Vremenske razmere kot so megla, sneženje in veter lahko hitro izničijo smučarske užitke. Glede snega so dobro izhodišče podatki o višini snega na smučiščih. Velika količina snega zasipa luknje in vrtače, pokriva skalne skoke in izravnava naklone. Pri tem ne smemo pozabiti na veter in snežne plazove, ki lahko zunaj utrjenih smučišč take razmere povsem spremenijo. V bistvu vsaka sprememba vremena povzroči spremembe v snežni odeji, vendar se spremembe odražajo z različno zakasnitvijo in učinkom. Najbolj pomembno je, da se snežna odeja usede, kar se zgodi ob odjugi, po deževju ali po dalj časa trajajočem toplem sončnem vremenu. Najboljši za smučanje je omehčan srenec. Ta nastane po daljšem obdobju sončnega, a ne prehladnega vremena, ko so nočne temperature pod, dnevne pa nad ničlo. Tako se sneg zjutraj ne predira, pozneje pa toplota zmehča vrhnjo plast in nastane zrnat sneg. Nanj pa bomo morali počakati še vsaj nekaj tednov. Zdaj izkoristite zimsko idilo, ki jo imate pred vrati, vsaj do prihodnjega vikenda pa pustite gore njim samim in le občudujte njihovo veličastno, s snegom obteženo kuliso. Tudi za zasneženo dolino pa velja, da se v tako pokrajino ne odpravljajte sami! Sicer pa - ali ni vredno takih lepot, kot so zdaj v naravi deliti še z nekom?
Gorniški pozdrav,
Miha