Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Akademik prof. dr. Ernest Mayer, 1920–2009

Tone Wraber: Po drugi svetovni vojni je bilo kakšno desetletje opazno delovanje nestorja slovenske botanike Ernesta Mayerja (roj. 1920). V Julijskih Alpah je odkril šopasti ušivec (Pedicularis comos).

Na Komni je prvi našel in opisal križanec med panonskim sviščem in bratinskim košutnikom (komenski svišč, Gentiana × komnensis), na Črni prsti pa julijski ušivec (Pedicularis elongata subsp. julica). Po njem se imenuje v Julijskih Alpah (in Abruzzih) endemični julijski alpski mak (Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri). >> Triglavski narodni park – pomembno prizorišče botanične vede v alpah

Papaver alpinum ssp. ernesti-mayeri; Julian Poppy

Dr. Amadej Trnkoczy



  23. 04. 2009


Akademik prof. dr. Ernest Mayer, 1920–2009


Slovenski botanični krog je zdaj dedič izredno zaznavnega Mayerjevega obdobja, ki se je končalo z njegovo smrtjo letošnjega 17. marca. Akademik Ernest Mayer je že na začetku svojega delovanja razširil raziskave ožje domovine na območju Balkanskega polotoka v povezavi z Evropo. Navdušil je mlajše raziskovalce, da dojamejo smisel široko zastavljenih floristično-geobotaničnih in floristično-fitogeografskih programov. Kot je dejal, je Balkanski polotok odprta knjiga za botanične vede. Na tem območju je izvor florističnega dogajanja po zadnji poledenitvi, ki je doseglo naše ozemlje in segalo še globoko v Evropo. Mnogi smo mu sledili, ko je z njemu lastnim umirjenim, nevsiljivim in prijaznim načinom dajal nasvete in razlage.
Pri iskanju kritičnih taksonov je obšel večino planinskih masivov, sotesk in kanjonov rek tedanje Jugoslavije, ki so oaze mnogih endemičnih in reliktnih vrst, ter tako prišel na mesta, s katerih izvirajo mnogi na novo opisani taksoni. To mu je omogočilo, da je vse taksonomske in fitogeografske probleme obravnaval s potrebno širino. Pri svojih raziskavah je bil kritičen, kar je rodilo številne dragocene težko ovrgljive rezultate. Načrtno je raziskoval vsa pomembna fitogeografska območja tedanje Jugoslavije, alpska, dinarska, stepska, mediteranska ali območja psamofitske ali ofiolitske flore.
Odlično in dovršeno poznavanje flore Slovenije in Balkanskega polotoka mu je omogočilo, da je napisal razprave, v katerih je kritično pregledal dotedanje navedbe, jih dopolnil z lastnimi ugotovitvami, nekatere taksone preinterpretiral, revidiral in opisal nove različnih taksonomskih vrednosti kot vrste, podvrste, varietete in forme. Naj navedemo le nekaj temeljnih del in rezultatov. Odmevna je bila že njegova geobotanično-genetsko usmerjena disertacija Die florisische Gliederung der Hochgebirgsstufe in den südöstlichen Kalkalpen und ihre Stellung innerhalb der Ostalpin, ki zadeva severozahodno Slovenijo oziroma jugovzhodne apnenčaste Alpe in je bila podlaga njegovim kasnejšim temeljnim razpravam. Napisal je prvi pregled flore slovenskega etničnega ozemlja Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, to je temeljno delo, ki ga Flora Europaea šteje med 75 standardnih flor posameznih delov Evrope. Za Floro Europaeo je obdelal rod Pedicularis za vso Evropo. Za območje Slovenije in osrednjega Balkanskega polotoka pa je taksonomsko-floristično sam ali s sodelavci obdelal več kot 50 taksonov različnih rangov.
Akademik Mayer je bil najboljši poznavalec flore ter vodilni raziskovalec rastlinske taksonomije, floristike in fitogeografije Slovenije in tedanje Jugoslavije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med temi izvolitev za dopisnega oziroma izrednega člana SAZU leta 1974, za rednega člana leta 1983 in leta 1993 za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, Kidričevo nagrado za življensko delo leta 1986, red republike s srebrnim vencem leta 1981 in še mnoge druge. Najlepša priznanja pa so bila, ko so tuji in domači pisci po njem poimenovali taksone.
Uspešno je bilo tudi Mayerjevo več kot tridesetletno univerzitetno delo. Njegovi študenti se ga spominjajo kot odličnega predavatelja, ki je snov podajal sistematično in jasno, z mojstrskim risanjem na tablo. V letu 1978 je zaradi neugodnih razmer v manj akademskem visokem šolstvu in ožjem delovnem okolju po lastni odločitvi zapustil univerzo. Pred tem je poskrbel za ustrezne naslednike, ki so se pri njem habilitirali za visokošolske učitelje. Bil je mentor 18 doktorantom doma in v tujini ter večjemu številu magistrantov in diplomantov.
Življenje akademika Mayerja je bilo raznovrstno in večkrat kritično. Kot povojni otrok izza prve svetovne vojne, rojen v učiteljski družini 10. novembra 1920 v Zgornji Tuhinjski dolini pri Kamniku, je do druge svetovne vojne živel umirjeno življenje. Že kot mladenič, skoraj otrok, se je zapisal botaniki. Začetek študija na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, kjer je vpisal biologijo, mu je preprečila druga svetovna vojna. Po končanih štirih semestrih v Ljubljani je leta 1942 nadaljeval študij na dunajski univerzi, dokler se ni leta 1944 vrnil v Slovenijo in se vključil v narodnoosvobodilni boj. Študij je končal po demobilizaciji iz jugoslovanske vojske in leta 1946 znova odšel na dunajsko univerzo, kjer je leta 1947 doktoriral in se nato vrnil na ljubljansko univerzo. Univerzitetna kariera ga je vodila od asistenta do rednega profesorja botanike. Poleg študijskih obveznosti je bil prodekan in dekan Biotehniške fakultete. Leta 1978 je nastopil službo znanstvenega svetnika v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU oziroma kasneje njenega Znanstvenoraziskovalnega centra.
Akademik Ernest Mayer je bil človek širokih nazorov, širokih obzorij, temeljit in dosleden pri svojih raziskavah, strog do sebe in zato tudi do drugih, vendar pravičen, strpen, human in pokončen.

Akademik dr. Mitja Zupančič

SAZU: Ernest Mayer 

 

Spomladanski planinski šopek.

Foto: Boris Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti