Obvestila PZS - Stane Tomšič: Člani Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana smo leta 2008 prvič obiskali portugalski otok Madeira, ki se strmo dviga iz Atlantskega oceana.
Navdušil nas je s svojimi poraščenimi strmimi pobočji ošiljenih vulkanskih vršacev ter z bujnim rastlinstvom in cvetjem. Februarja letos pa so nas prav tako prevzeli španski Kanarski otoki, ki ležijo nekoliko južneje, blizu saharske Afrike. Arhipelag sestavlja 7 otokov: Lanzarote, Fureteventura, Gran Canaria, Tenerife, La Palma, La Gomera in Hierro. Seveda smo za naše planinsko-turistično potepanje izbrali največji otok Tenerife, saj sredi njega stoji najvišji vrh Španije Pico del Teide, 3718 m. Otok pa privlači tudi z drugimi naravnimi znamenitostmi, ki smo jih spoznavali med našim bivanjem s presenetljivo vulkansko pokrajino, tisočletnimi gigantskimi zmajevimi drevesi, tesnimi soteskami, nazobčanimi grebeni gora, lovorovimi pragozdovi, visokimi in strmimi klifi nad morjem, botaničnimi vrtovi, nasadi banan... Pa z zanimivo arhitekturo, folkloro in obrtjo. Pravo nasprotje turistično obleganega Tenerifa je sosednji manjši otok La Gomera, z globokimi soteskami, prek katerih se še danes domačini sporazumevajo s posebnim jezikom prodornih žvižgov.
Severozahodni gorati del otoka Macizo de Teno
Na našem prvem izletu napravi močan vtis severozahodni gorati del otoka Macizo de Teno, z razgibano naravo. Preseneti oblačno vreme, povsem drugačno kot na le nekaj kilometrov oddaljeni obali. Vijugasta cesta ponuja lepe razglede na zasneženo goro Teide. Postanek v gorskem naselju Santiago del Teide izkoristimo za ogled prve lokalne cerkvice, se dvignemo na gorski prelaz 1117 m visoko in se spustimo v Icod de los Vinos. Ne vino, temveč Drago Milenario - tisočetno zmajevo drevo je znamenitost, zaradi katere smo se ustavili v tem mestecu. Naslednji cilj je najprivlačnejše letovišče na otoku, Puerto de la Cruz, kjer si v Botaničnem vrtu ogledamo prek 3000 eksotičnih rastlin. Največ radovednosti pa vzbuja Loro park s 340 vrstami papig, dresiranimi delfini, orkami, pingvini, gorilami ter drugimi živalmi in z ogromnim akvarijem.
Vzpon na najvišji vrh Španije Pico del Teide, 3718 m
Zjutraj nas avtobus odpelje skozi gozdove kanarskega bora, visoko v Nacionalni park Teide. Izstopimo na začetku pešpoti štev. 7, nekaj kilometrov naprej od spodnje postaje žičnice na Pico del Teide, ki bi se mu po slovensko reklo Hudčeva gora. Tako so jo poimenovali Guanči, prvotni prebivalci berberskega porekla, ki so gojili veliko spoštovanje do delujočega vulkana. Aktiven je bil še v času španskega osvajanja Amerike, zato si je Krištof Kolumb raje izbral za bazno pristanišče mirnejši sosednji otok Gomero. Na višini 2350 metrov se nas trinajst slovenskih planincev z lokalnim vodnikom odpravi na pohod po pobočju, ki se imenuje Montana Blanca. Med številnimi postanki uživamo v razgledih na nazobčane robove mogočnega kraterja, ki obkrožajo valovito caldero in na ogromne ovalne skale, imenovane Huevos del Teide (vulkanska jajca), ki jih je nekoč izbruhal vulkan. Pojavljajo se prve zaplate snega. Po štirih urah in pol prispemo do koče Refugio de Altavista (3200 m), kjer se okrepčamo in odpočijemo, nato se odpravimo še 200 metrov višje do bazaltne jame Cueva del Hielo, v katero se lahko spustiš po lestvi. Med povratkom v kočo opazujemo dolgo senco, ki jo ob sončnem zahodu meče v dolino Pico del Teide. Prenočimo v lepo urejeni planinski koči, ki sicer ne nudi toplih obrokov, lahko pa si jih pripraviš sam v opremljeni kuhinji - sestavine moraš seveda prinesti s seboj. Jutranji vzpon na najvišji vrh Španije Pico del Teide začnemo še v temi, s čelnimi svetilkami.
Temperatura krepko pod ničlo, veter, pomrznjen sneg na poti. Ob sončnem vzhodu se približamo zgornji postaji žičnice in nadaljujemo mimo nje po široko nadelani poti proti vrhu. Dostop na vrh je uprava Nacionalnega parka sicer prepovedala zaradi »snežnih razmer« in prav nič ne bi zaleglo, četudi bi imeli že vnaprej potrjeno dovoljenje za ta dan. Na vrh se torej lahko »prešvercamo« samo do 9. ure zjutraj, ko na hribu še ni strogih čuvajev. Bolj ko se bližamo vrhu, bolj zaudarja po žveplu, iz razpok se vije belkast dim, zrak je redkejši. Končno stopimo na najvišjo točko, 3718 metrov nad morjem. Slovenska zastava plapola v močnem vetru, naredimo nekaj fotografij. Nato se vrnemo v zavetje zgornje postaje žičnice, kjer pričakamo ostale sopotnike, ki so se od spodnje postaje (2350 m) v dobrih 8 minutah pripeljali na višino 3550 metrov. Do samega
vrha je le še dobrih 200 metrov, vendar nanj ne smejo. Po skupnem fotografiranju z vrhom v ozadju, se vsi skupaj z žičnico vrnemo na vulkanski plato Las Canadas, kjer opravimo lepo triurno krožno turo okoli skalovja Roques de la Garcia. Med razgibano hojo spoznavamo različne faze nastajanja vulkana Teide, nato pa se odpeljemo v Portillo (2020 m), kjer si v stavbi Nacionalnega parka ogledamo še film o nastanku Kanarskih otokov. Po kosilu obiščemo starodavno mestece La Orotava, ki nas očara s kolonialno arhitekturo, še posebej hiša Casa de los Balcones.
Soteska Barranco del Infierno (Peklenska soteska)
Odpravimo se na sprehod v globoko sotesko nad starim naseljem Adeje. Štiri ure hoje je do konca in nazaj. Ob poti se vijejo korita za zbiranje vode, podobna levadam, kakršne smo videli na Madeiri. Med bujnim rastlinjem opazujemo planinske kokoši, ki jih zalezuje potepuška mačka, globoko v soteski se odvija ljubezenska igra muflonov. Do slapa na koncu soteske je le še nekaj korakov, ko se nenadoma vlije. Steza je vse bolj spolzka, zato nas previdni pazniki napotijo nazaj k vhodu. Kmaluspet posije sonce, zato popoldne počivamo ob hotelskem bazenu, (morje je mrzlo, atlantski valovi pa nevarni). Zvečer se odpeljemo v turistično naselje Playa de las Americas na vrhunski flamenco show z naslovom AIRAM (Maria), prirejen po musicalu Victor - Victoria. Nepozabno!
Izlet na sosednji otok La Gomera
Iz pristanišča Los Cristianos s hitrim katamaranskim trajektom odplujemo na najbližji otok La Gomera. Sprehodimo se po glavnem mestecu San Sebastian de La Gomera, obiščemo muzej Krištofa Kolumba z vodnjakom iz katerega je pomorščak zajel vodo za krst Amerike in na koncu splezamo na obrambni stolp v Parque da la Torre. Z avtobusom se odpeljemo v gorato notranjost otoka in občudujemo presenetljivo izklesano pokrajino z globokimi soteskami in terasastimi polji, ki so jih v stoletjih zgradili marljivi otočani. Med kosilom v lokalni restavraciji nam domačini predstavijo njihovo značilno sporazumevanje na daljavo z žvižganjem. Nato se odpeljemo navzgor v Nacionalni park Garajonay in se sprehodimo popoteh okoli Lagune Grande, po gozdu drevesaste rese in lovorja. Drevesa so gosto poraščena z živozelenim mahovjem in lišaji.
Pohod v severovzhodni gorati del otoka Las Montanas de Anaga in slovo
Pri gozdarski koči zapustimo avtobus in se sprehodimo po naravnem parku z džunglo lovorovih dreves. Dobri dve uri traja sestop v vasico Taganana, kjer pokukamo v cerkev Marije Snežne. Nato se spustimo k morju do Playa de San Roque na lokalno ribje kosilo. Na povratku obiščemo znamenito plažo Las Teresitas, na katero so navozili pesek iz Zahodne Sahare in predstavlja pravo nasprotje drugim črnim plažam. Popoldne namenimo glavnemu mestu otoka Santa Cruz de Tenerife, kjer se sprehodimo skozi lepo urejen mestni park in nakupovalne ulice do trga Plaza Espana, s spomenikom padlim v državljanski vojni (1936 – 1939). Ob morju se mlado in staro zabava v velikem Luna parku. Nekaj minut naprej stoji bela stavba Avditorija, ki s svojo obliko in akustiko spominja na opero v Sidneyu. Muzeji in cerkve so žal zaprte zaradi pustnega karnevala, ki velja za največjega v Evropi in drugega po velikosti za brazilskim. Zato pa lahko občudujemo številne maske v pisanih kostumih. Prava paša za oči pred slovesom od otoka Tenerife.
Stane Tomšič