Znanstveno-raziskovalne službe Triglavskega narodnega parka z novinarsko konferenco bo v ponedeljek, 30. marca, ob 12. uri v prostorih uprave TNP, Ljubljanska cesta 27, Bled
Znanstveno raziskovalna služba TNP javnost o svojem delu obvešča na polletnih novinarskih konferencah – vsak prvi delovni dan po spremembi časa iz poletnega v zimskega in obratno.
V nadaljevanju so opisani tudi projekti, ki na ponedeljkovi predstavitvi ne bodo neposredno predstavljeni, bodo pa objavljeni v 15. številki biltena Triglavsko okno, ki bo izšla ob tej priložnosti
Transsital – Upravljanje križišč poti živali in človeka kot stičišč
Jera Kalan
V sklopu projekta so zaradi obsežnosti in aktualnosti tematike velikih zveri v zavarovanih območjih načrtovane različne naloge in dejavnosti, ki se nanašajo na upravljanje iz velikimi zvermi ter s spremljajočo in potrebno komunikacijo. Velik poudarek projekta je na sodelovanju z znanstvenimi ustanovami in z drugimi evropskimi gorskimi območji npr. Karpati, Balkan, Pireneji (kjer so prisotne velike zveri in imajo izkušnje pri upravljanju z velikimi zvermi). Glavne naloge projekta so analize križišč oz. presekov - ponekod konfliktnih - človekovih dejavnosti s prostorsko in časovno aktivnostjo velikih zveri v skupnem prostoru, s pomočjo raznih komunikacijskih orodij vplivati na dojemanje teh križišč kot stičišč človeka in velikih zveri ter za ta stičišča in koridorje s pomočjo načrti upravljanja določiti pravila 'prometa'.
Časovni okvir projekta je štiri leta, projektni partnerji pa zavarovana območja v Alpah. Pri realizaciji tega projekta je pomemben adut predsedovanje Slovenije Alpski konvenciji za leti 2009-2010.
SCIP – Znanost v parkih in HABIT - CHANGE
Tanja Menegalija
Program Srednja Evropa se osredotoča na štiri prioritete, ki jih določa uredba o strukturnih skladih: inovacije, dostopnost, okolje in trajnostni razvoj mest. Območje sodelovanja zajema 1,050,000 km2, na njem pa živi okrog 148 milijonov prebivalcev. V programu sodeluje osem držav članic EU ter zahodno obmejno območje Ukrajine. Na razpisu, ki se je zaključil v mesecu marcu, Triglavski narodni park kot partnerski prijavitelj sodeluje pri dveh projektih: SCIP (Joint Quality Management for research and technology development in CE´s Protected Areas) ali Enotno in kakovostno upravljanje raziskovalnega in tehnološkega razvoja v zavarovanih območjih Centralne Evrope ter HABIT-CHANGE (Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas) ali Prilagojeno upravljanje v zavarovanih območjih glede na klimatske spremembe.
Vodilni partner prvega je avstrijski Narodni park Nockberge, pri projektu pa sodeluje še 12 partnerjev iz 8 držav. Cilj projekta je razvoj enotne strategije, metodologije, usmeritev ter kriterijev pri povezovanje znanosti in raziskovanja z upravljalskimi potrebami zavarovanih območij ter potrebami in željami lokalnega prebivalstva. Projekt povezuje upravljalce zavarovanih območij, izobraževalne in raziskovalne inštitucije ter deležnike v posamezni regiji. Glavni poudarek pri projektu je prenos obstoječega znanja in izkušenj ter inovativen pristop. V projektu bo izpeljanih tudi nekaj pilotnih akcij na področju raziskovanja, tehnologije, regionalnega razvoja in upravljanja. Triglavski narodni park bo k ciljem projekta prispeval na področju novega pristopa pri upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami ter pri transnacionalnem razvoju strategij in akcijskih planov.
Inštitut za ekologijo in regionalni razvoj iz Dresdna (Nemčija) je vodilni partner drugega prijavljenega projekta. Pri njem sodeluje še devetnajst partnerjev iz devetih držav (Nemčija, Avstrija, Madžarska, Poljska, Romunija, Italija, Ukrajina in Slovenija). Cilji projekta so ovrednotiti potencialne grožnje, ki jih prinašajo klimatske spremembe. To vključuje spremljanje sprememb, določitev občutljivih ekosistemov in kriterijev za vrednotenje ter vljučitev predvidenih sprememb v upravljalske načrte.
Ključ Do Narave (K2N) v Triglavskem narodnem parku
Irena Kodele Krašna in dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
KeyToNature - KljučDoNarave je evropski projekt v okviru programa eContentplus, s katerim želi Evropska komisija zagotoviti boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi. V Sloveniji projekt vodi Prirodoslovni muzej Slovenije. Namen projekta je oblikovanje določevalnih orodij za poučevanje in spoznavanje biotske pestrosti.
V Znanstveno raziskovalni službi TNP smo pristopili k projektu in za šole ali organizirane skupine pripravili delavnico spoznavanja lesnih rastlin. Delavnica je razdeljena na dva dela. Prvi del poteka na vrtu pred Info središčem Triglavska roža, kjer udeleženci prepoznavajo lesne rastline in beležijo njihove značilnosti. Drugi del poteka v info središču, kjer s pomočjo Interaktivna vodnika za določanje samoniklih in gojenih lesnatih rastlin Slovenije uvrstijo rastline v ustrezen takson. Prepoznavanje rastlin z interaktivnimi določevalnimi ključi je enostavno in hitro, saj rastline določimo na podlagi fotografij in jasnih opisov. Več o projektu in digitalnih določevalnih ključih si preberite na strani www.keytonature.eu/wiki/Slovenia
TRIGLAV+NAT – Mrežno upravljanje Natura 2000 prioritetnih vrst in habitatnih tipov
Jurij Dobravec
Osnovno poslanstvo Triglavskega narodnega parka je varovanje narave. Dolgoročno za človeka izjemno pomembno dejavnost izvajamo na podlagi različnih predpisov, predvsem Zakona o TNP, državne zakonodaje, direktiv Evropske zveze in Združenih narodov. Predpisi se v večinoma dopolnjujejo, ponekod tudi vsebinsko prekrivajo. Glavni namen projekta je uskladiti in poenotiti upravljanje oziroma obstoječe upravljalske prakse združiti v upravljalsko mrežo in s tem doseči bistveno boljše razmerje med ceno in učinkovitostjo.
Skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije naša ustanova upravlja UNESCO biosferno območje Julijske Alpe, ki obsega upravne enote Jesenice, Radovljica in Tolmin. Tu leži ali vanj delno sega 43 Natura 2000 območij, katerim bomo posvetili posebno pozornost. Osnovni rezultat projekta bo mrežni načrt upravljanja za ta območja in za ohranitev posameznih evropsko pomembne narave. Za pilotne akcije, ki bodo na podlagi tega izvedene, za katere je značilno, da bodo vse izvedene po načelu paralelizma: izboljšanje stanja življenjskega prostora živali ali rastline bo pomenilo tudi prispevek lokalnemu prebivalstvu. Na primer sanacija migracijskih poti živali pomeni tudi sanacijo ali ureditev peš poti ali kolesarske steze, pravilno obrezovanje mejic ali obrežnega vrbovja pomeni izboljšanje habitata za hrošča puščavnika in mnoge ptice gnezdilke hkrati pa pomembno prispeva k utrjevanju brežin vodotokov in videzu krajine.
V projekt bodo intenzivno vključene različne ciljne skupine: šolarji različnih starosti, družine, lokalni uradniki in politiki, nevladne ustanove in društva, prostovoljci, obiskovalci parka in turisti, umetniki, ljudje s posebnimi potrebami in splošna javnost. Največ pilotnih akcij bo izvedeno na območju Bohinja in Gornjesavske Doline.
Brezmejna doživetja narave
Jurij Dobravec
Zavarovana območja v Sloveniji, Avstriji in Severni Italiji že tradicionalno dobro sodelujemo na različnih področjih varovanja narave in naravnih virov. Rezultati kažejo, da s skupnim iskanjem idej in razvojnih rešitev lahko dosežemo pomembno dodano vrednost za regije. Doživljanje narave in turizem igrata vedno večjo vlogo za lokalno prebivalstvo in obiskovalce z mest. Vendar se trenutna ponudba zavarovanih območij na področju turizma, kmetijstva in izobraževanja se ne osredotoča dovolj na potrebe prebivalstva. ustrezno upravljanje obiskovalcev s ponudbo različnih storitev, ki jih nudijo domačini, lahko prinese pomemben prihodek za lokalno prebivalstvo. Kakovostni turizem seveda zahteva tudi ustrezno trženje.
V okviru treh projektni modulov, ki se med seboj dopolnjujejo bomo
- pripravili skupno ponudbo in trženjske aktivnosti,
- usposobili ali napravili infrastrukturo, ki je potrebna za uveljavitev dejavnosti prebivalstva
- izvedli izobraževanja, v katerih se bomo usmerili na prenos tradicionalnih znanj na mlajše generacije
Usposabljanje in izobraževanje prebivalstva so osnovni pogoji za ustvarjanje delovnih mest.
S tem bo projekt skušal prispevati k zmanjšaju odhajanja delovne sile in k izboljšanju kakovosti življenja podeželskega prebivalstva. Projekt vodi Oddelek za prostor Koroške deželne vlade. TNP usklajuje modul vzpostavljanja infrastrukture.
Umetnost v dialogu z naravo
Ana Marija Kunstelj Pavlovski
Projekt Umetnost v dialogu z naravo, prijavljen na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podroćju umetnosti, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, je cikel likovnih razstav, ki bodo v letu 2009 odprte v okviru Sredinih večerov v Info središču Triglavska roža na Bledu. Povezovalna rdeča nit razstav je umetniško ustvarjanje mladih umetnikov, ki jih navdihuje narava, njeno bogastvo oblik in vsebin, ter človekova pozicija v njenem krhkem ravnovesju.
Ker Info središče deluje pod geslom SOS: spoznavam, občudujem, spoštujem, se tudi likovne razstave vključujejo v ta koncept. Letos smo izbrali avtorje, katerih umetnost lahko prispeva k osveščenosti publike: o naravovarstvu in človekovi odgovornosti ter o umetnosti in njenih izraznih zmožnostih. V Sloveniji manjka poznavanja likovne umetnosti, obiskovalci galerij in aktualnih razstav so specifična, ozka publika, večina razstav pa se dogaja v Ljubljani in večjih mestih po Sloveniji. Z našimi Sredinimi večeri se to spreminja. Povezava likovne razstave s predavanjem je neverjetno močna formula, ki združuje znanost in umetnost, naravo in kulturo, zavest o prostorskih danostih in človekovi vpetosti vanje, ter zato združuje različne profile publik. Največja kvaliteta umetniškega pristopa k problematiki je ta, da gledalcu ne servira izdelanih odgovorov, ampak odpira nova vprašanja, ga spodbuja k samostojnemu razmišljanju in mu omogoča, da se do problematike opredeli sam.
Letos bodo v Info središču estetska in domišljijska obzorja obiskovalcev odpirali mladi akademski umetniki: Matic Sonnenwald, Lucija Stramec in Damijan Kracina, pa tudi likovni pedagog Boris Urh skupaj z učiteljico biologije Alenko Šimnic. Predavali pa bodo prof. dr. Zmago Šmitek, Aleš Ogrin, Janez Gregorij z dr. Meto Povž in prof. Dr. Boris Kryštufek.
Sestre umetnost in znanost, narava in kultura, lahko ponovno enakopravno stojijo druga ob drugi in si med seboj posojajo moči.
PESTO - Pan European Sustainable Tourism Development in Protected Areas
Jurij Dobravec
Turizem je pomembna naloga mnogih evropskih zavarovanih območij. Trendi splošnega širjenja turizma kažejo, da turisti želijo vedeti vedno več o naravi in kulturni dediščini, ki jo nameravajo obiskati. Turizem lahko pomembno prispeva k promociji varovanja narave, predvsem pa je lahko spodbuda lokalnemu prebivalstvu. Vendar prisotnost obiskovalcev in dejavnost lahko predstavlja tudi resne probleme varovanju narave. To pomeni, da se naravovarstveniki moramo soočati z novimi izzivi in posledično pristopi k varovanju in vzdrževanju ravnovesja predvsem občutljivih delov narave v zavarovanih območjih. Nastajajoči problemi so izjemno zahtevni za reševanje, zato sodelovanje in izmenjava znanj, izkušenj in dobrih praks na Evropski ravni lahko bistveno pripomore k uspešnemu reševanju in učinkovitosti.
Združenje evropskih parkov Europarc že več let razvija program Evropski čarter za trajnostni turizem v zavarovanih obmojih (European Charter for sustainable Tourism in Protected Areas – ECST) kot splošni okvir za upravljanje. Namen projekta je izboljšati učinkovitost lokalnih politik trajnostnega turizma s panevropsko izmenjavo izkušenj in dobrih praks, pričemer bodo intenzivno vključene regionalne razvojne službe, parkovne uprave, raziskovalne ustanove, lokana združenja in turistična podjetja.
V triletnem projektu sodeluje 9 držav iz cele Evrope.
Candle - Communication Activity Network for Decrease of Light pollution in the Environment
Jurij Dobravec
Svetlobno onesnaževanje postaja iz leta v leto hujši globalni problem. V velikih mestnih območjih ni več mogoče videti zvezd na nebu, osvetlitev posameznih objektov ali prometnic sredi narave povzroča zmešnjavo bioritma in posledično izginjanje predvsem žuželk, ki so pomembne za opraševanje, kot hrana pticam in še kaj, neustrezna osvetlitev, na primer bleščanje javne razsvetljave, lahko negativno vpliva na varnost v prometu, ugotovljene so bile povezave med pojavljanjem kožnega raka in nočnega svetlobnega „nemira” uličnih svetilk skozi okna spalnic – da ne govorimo o enormnih stroških javne razvetljave, ki ponoči ne sveti nikomur.
Naravovarstvo se počasi zaveda problema, ki ga povzroča svetlobno onesnaženje, saj je opazna negativna korelacija z biološko raznovrstnostjo. Priznati si je treba, da se večina naravovarstvenega dela usmerja v dnevne pojave in da je nočna dimenzija tako rekoč pozabljena.
Komunikacijski projekt ima namen seznaniti vse pristojne o pomenu nočnega dela narave in okolja in interaktivno vključiti ciljne skupine (deležnike), ki s spremembno ravnanja lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju onesnaženja in vplivov.
Projekt bo potekal testno na območju Alp, kjer bodo izvedene različne ankete in interaktivne delavnice z namenom ozaveščanja javnosti o problemu nas vseh. Intenzivno delo bo potekalo z advokatorji, multiplikatorji in zunanji potrjevalci ideje o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja.