Janez Pikon: Vse planince druži želja, da bi v gorskem svetu kaj lepega videli. Lepota gorske narave je pojem, ki nima prav dolge zgodovine. Znano je, da naši davni predniki v gorah niso videli ničesar takega. Nekoristni svet je veljal za nevarne steze. 
Počasi se vzpenjam po zasneženem pobočju severno nad Štefanco (948 m), gozdnim vrhom in področjem na robu rovtov na Vresjah. Sled divjadi se vije po gozdu, sledim ji v isto smer, drevje se redči, že vstopam na zgornje rovte, ki jim domačini z Nemškega Rovta že stoletja pravijo Vresje. Vedno več je goličav s katerih opazujem visoko nad seboj Spodnje Bohinjske gore. Pojavljajo se že prvi zasneženi travniki ali rovti na Vresjah. Dolina je že globoko pod menoj, tudi meglice sem ne sežejo več. Blag nižinski zrak včasih poženejo ostrejše sape. Nižje pod menoj v senčni vrtači opazim ležati velikansko zagozdo snega.
Vresje s travniki nad Pekovcem
Tak je svet, kamor me danes vodi pot. To je dežela, ki napol pripada dolini, napol pa goram, kadar sije sonce, bolj dolini, viharji pa so tu lahko prav tako kruti, kot visoko v robeh. To dokazuje podrto drevje po okoliških gričih.
Vresje s travniki nad Pekovcem
V blagem pomladanskem dnevu je tu gori torej mehak, prijazen svet, kamor lahko pridemo, kadar si zaželimo sprehodov po skritih travnikih nad Štefanco in Pekovcem. Po srednje gorskih sledeh, ki jih še vedno prekriva snežna odeja, lahko najdemo prelepe kotičke.
Prvotno so bili lastniki rovta in svisel na Vresjah Bačarjevi z Nemškega rovta. Že dolgo od tega, ko je bil rovt prodan Sodjovim. Najstarejše svisli stojijo na najobsežnejših travnikih na Vresjah in kljubujejo zobu časa z rednimi obnovitvami že 198 let. Po pripovedovanju lastnika naj bi bile zgrajene leta 1811 in so verjetno med najstarejšimi v Bohinju in tudi širše po naši deželi.
Razvajeni mojstri visokogorja naj se tudi ne bi branili mirnih kotičkov, ki so varno skriti pod Štefanco. Tu še ni sledu o mrtvih pustinjah dvatisočakov, okoli pa že bujno kipi življenje narave. Tu smo res lahko dobre volje, hoja ni naporna, svet povsod okrog pa spokojen.
Janez Pikon