Mišo, eno je graditev ceste na podlagi vlake ali kolovoza. To je pod določenimi pogoji, ki jih recimo navajaš, delno sprejemljivo. Bolj zoprna je graditev kolovoza ali ceste na peš potki ali na še povsem neokrnjeni naravi. Zakaj tako radi ravno na trasi peš poti potegnejo cesto ali vlako je pa tudi zanimivo vprašanje. Edini razlog je ta, da jim je to najlažje. V Avstriji tako recimo ni problema dobiti ceste, ki vodi zelo visoko proti vrhu gore, recimo do najvišjih gorskih planin ali planinskih koč. Praktično nemogoče je pa za določena gorska območja dobiti poti, ki bi šla prav iz dolin na planine. Do tega pri nas na srečo še ni prišlo in upajmo, da tudi ne bo. Zato je povsem razumljivo, da se upiramo vsem takim nerazumnim posegom v naravo. Neokrnjena narava je naša skrb, enostavno zato, ker je ogrožena. S takimi argumenti, kot jih navajaš, se sedaj seka Amazonski pragozd. Ko je enkrat naravna dobrina ogrožena, se jo zaščiti. To je naše bogastvo in to je tudi naša moralna obveza do naslednjih generacij.

Še tole, tvoji argumenti o nestihijski gradnji in zakonodaji potem v praksi, ki velja v Sloveniji, padejo na celi črti. Najlepši (pravzaprav najgrši) je primer planine Svečice (Belske planine pod Struško). Potka je tam šla samo kot prečna pot, iz doline direktno na planino je ni bilo, vlake ali kolovoza tudi ne. Sedaj je tam cesta, ki gre direktno gor na planino. Preko območja Natura 2000. Naravovarstveno soglasje je bilo v gorniški srenji sprejeto na nož. Čeprav je bilo razmeroma malo strogo, se niti v eni točki od graditelja ni upoštevalo. O tem sem tu že pisal. Sanacija niti po letih ni bila izvršena v nobeni točki, oziroma za vse točke sploh ni več možna. Ustrezne inštance za vse to vedo, tudi na začetku je bil vsako leto opravljen nadzor stanja. Ampak vse bob ob steno, ker so nadzorniki enostavno vse kršitve skupaj več ali manj spregledali. Z avti se sedaj gor vozijo domačini (zanesljiva informacija), posebno ob prazniku. Tudi stare zgradbe na planini so sedaj že oziroma bodo kmalu le še preteklost, saj se gradi na večje.

Mišo, oprosti, ampak preveč se zaletavaš. Domačini iz Koroške Bele se vozijo gor tudi samo na pir. Ja, to je žal res. Tudi krosle pridejo mimo zapornice. Toliko o omejenem prometu. Glede onesnaževanja. To tu sploh ni glavna tema. Gre za uničevanje neokrnjene narave. To se naredi samo enkrat.

Citiran stavek v tvojem odgovoru drži. A kdo smo gorniška srenja? Očitno glede na dogajanja zatem čisto nič. Brez vpliva. Zakaj se potem toliko sekiraš okoli tega. Pusti nam veselje 'farizejstva'. Hotel sem poudariti, da se je nam 'omejencem' vse skupaj pri dovoljenju za to cesto zdelo hudo 'radodarno' do investitorjev, potem pa še teh naravovarstvenih pogojev niso upoštevali, ampak so vse skupaj naredili čisto po domače. Zakaj pa potem sploh imamo Naturo 2000, zakaj pa imamo zakone o okolju, zakaj pa imamo ARSO in Zavod za varstvo narave, če pa lahko vsak lastnik po tvojem mnenju počne skoraj vse, kar se mu zahoče.

Bom še enkrat navedel primer Amazonskega pragozda. Kdo smo mi zahodnjaki, ki smo zafurali ekološko ravnovesje, da si sedaj upamo pridigati, kako naj domačini skrbijo za pljuča zemlje. Taka logika nikamor ne pelje.

Lahko imaš tega ekofarizejstva dovolj. Tvoje mnenje. Tako kot imam sam pravico do svojega in ga bom tudi povedal. In če nisem preveč radoveden, kakšni bodo tvoji ukrepi proti ekofarizejstvu? ;-)))

Očitno s(m)o danes vsi prvoaprilsko razpoloženi, ampak tema se mi zdi preresna.

"Dragi ekofarizeji (uf, ful mi je všeč ta izraz), torej, dragi ekofarizeji, z zadnjimi močmi same sebe vlečete za rep iz močvirja, v katerega ste sami zagazili."

Hvala lepa za naziv, kar ne morem, da prijaznosti ne bi vrnil. Gotovo ti bo 'BoliMePatka' všečen. In še bolj prijazno od tebe bi bilo, da me privoščljivo ne tunkaš pod gladino, če mi iz močvirja že pomagati nočeš.

"Bog je Zemljo ustvaril v sedmih dneh. Osmi dan je, namesto da bi počival, ustvaril še planine in kolovoze do njih. Tako nekako si predstavljate neokrnjeno naravo. :-)"

Dragi BoliMePatka, sam žal nisem tako dobro podkovan v teologiji, tudi v tuje misli nimam vpogleda, se pa spomnim Dantejevega pekla, kjer sleparske svetovalce čaka osmi krog. In opravičevanje degradacije neokrnjene narave je slab nasvet.

"O domačinih, četudi so s Koroške Bele, si lahko mislimo marsikaj, ampak da so investirali v cesto zato, da se lahko po njej vozijo na pir, tako razsipni in neumni pa vendarle težko verjamem, da so."

Ne poznam točno mehanizmov 'koriščenja' tujega denarja, ampak cesta na Struško je (so)financirana iz evropskih skladov. Koliko in kako je komu pri tem kanilo v žep, lahko samo ugibam. Glede pira je dejstvo, da se je lahko videlo tudi po deset in več avtomobilov obiskovalcev na planini (mimogrede, dostop bi moral biti omejen samo za ta male traktorje). O človeški neumnosti pa ne bi, ta je po Albertu v našem vesolju edina zanesljivo neomejena.

"Argument, da se prepovedi in omejitve ne spoštujejo, je deplasiran. Po tej logiki bi lahko prepovedali cestni promet;"

Ne gre za samoomejitve oziroma znak ali kaj podobnega. Gre za zapornico, ključ in dostop do ključa. Ta je na voljo samo lastniku in upravljalcu. Ne celotni Koroški Beli. Tvoja logika pri meni ne dela.

"Motorji za kros (kolikor vem – nikoli nisem poskusil, nimam želje in jih sovražim) pridejo tudi po kolovozih in vlakah, cesta je kvečjemu dobrodejna, ker zanje ni več izziv."

To ni tvoja teologija, tu gre za stvari, o katerih žal nimaš pojma. Krosla ne rabi te ceste za gor, ampak za dol, to je pri takih mrcinah (tako so mi razložili poznavalci) večji problem. Gor gredo seveda po bolj zanimivi poti, recimo skozi Medji dol ali na drugi strani čez sedlo Suha. To zadnje je pa žal dejstvo. Sedaj imajo omogočen prav lep iztek.

"Amazonski pragozd – zahodnjaki bi sicer morali imeti moralnega mačka, ker smo sami že prej bistveno prispevali k porušitvi ekološkega ravnotežja, ampak še vedno ostaja dejstvo, da je krčenje pragozda ekološko škodljivo. Zato imamo pravico, da se borimo proti temu, Brazilci pa imajo pravico, da na račun našega moralnega dolga on nas terjajo določeno kompenzacijo za to, da gozda ne bi več izsekavali. Nič od tega pa ne spremeni dejstva, da obstoj gozdne ceste sam po sebi ne povzroča praktično nobene ekološke škode."

Tudi eno padlo drevo Amazonskega pragozda ne povzroča praktično nobene ekološke škode. Ampak žal ne gre samo za eno drevo. Zakaj ne bi tvojega predlaganega modela prenesli na Slovenijo. Na TNP in na ostala zavarovana območja. V tem primeru Struške je to Natura 2000. Glede ekološke škode se sicer ne strinjam, gre vendarle za območje Nature 2000 - nisem pa strokovnjak, morda bi Tomaž Ogrin pojasnil ekološko škodo na tem konkretnem primeru. V Sloveniji gre za še razmeroma velika območja relativno neokrnjene narave, ki se bodo brez podobnega konsezna še naprej krčila. Zakaj ne bi nekaj storili sedaj, ko še lahko. Cest je pri nas na gorskih območjih več ali manj že dovolj, zakaj bi gradili še nove in nove in nove, kot se to zadnja leta...

"Če parafraziram Sokrata: vem, da nič ne prispevam k varovanju okolja, ampak drugi pa še tega ne vedo (-ste)..."

Če odgovorim BoliMePatki: tega res ne vem, bom pa poskušal storiti kaj koristnega za neokrnjeno naravo, četudi me za(je)bavaš (-te)... ;-)

Že celo vrsto let se ukvarjam s prehrano krav, predvsem s prehrano krav molznic. Zato se ob nekaterih Ogrinovih domnevah lahko samo nasmehnem, a mi žilica ne da, da jih ne bi komentiral, saj menim, da se avtor ne spozna na prehrano prežvekovalcev in da ni seznanjen z zakonodajo, ki ureja gradnjo hlevov in prehrano živali.

Najprej komentar na "... ko so že sodobni kmetovalci zabluzili v stalno privezanost za jasli." Pred 100 leti (na katere se sklicuje avtor, je bila živina v hlevih vedno privezana. Zelo na kratko in to celo zimo, ki je v Bohinju trajala zelo dolgo. Danes pa je dovoljeno graditi le hleve za prosto rejo (neprivezane živali). Tudi kadar gre samo za adaptacije, rejci le stežka dobijo dovoljenja za obnovo hlevov za privezane živali. Ali se je potem smiselno sklicevati na obdobje pred 100 leti.

Drugi komentar se nanaša na "... potem futrali živino, ki ji je imunski sistem odpovedoval, z antibiotiki, vitamini, itd. Antibiotiki so potem začeli prestreljevati še človeka, skozi meso in mleko. In evo, vemo kaj je sledilo. Odpornost bakterij na antibiotike." Antibiotiki so v prehrani živali prepovedani, dovoljeni pa so za zdravljenje živali. Tako kot za zdravljenje ljudi. Kriviti antibiotike, ki se uporabljajo za zdravljenje živali, za odpornost na antibiotike je nesmisel. Bakterije postajajo ali so postale odporne na antibiotike zato, ker jih človeški bolniki ne uporabljamo v skladu z zdravnikovimi navodili. Ker jih nehamo jemati takoj, ko se počutimo bolje in jih ne jemljemo do roka, ki ga je predpisal zdravnik, to pa je do roka, ko bi antibiotiki zanesljivo uničili vse "škodljive" bakterije. In še to. Tudi ljudje imamo določene potrebe po vitaminih. Večino teh vitaminov dobimo ljudje z presno zelenjavo in sadjem, tak način prehrane molznic pa bi bil veliko predrag. Ceneje jih je v obroke dodajati, tudi kot posušeno lucerno. In zanimivo. Ko so mi stari dedje pripovedovali o prehrani krav v njihovi mladosti, ni bilo težko ugotoviti, da njihove krave niso dajale več kot 5 litrov mleka. Tudi zato, ker so jih krmili pozimi samo s senom, v katerem ni več prav veliko vitaminov. A ljudje o tem niso vedeli praktično nič, kot tudi niso vedeli nič o tem, koliko vitaminov sami ptorebujejo. Ali veste, kdo je odkril Ameriko. Kislo zelje (vir vitamina C, ki preprečuje krvavo grižo). Ali veste, koliko ljudi je umrlo zaradi krvave griže pred 100 leti, pa bi morali pojesti samo malo kislega zelja? In spomladi, ob prehodu na pašo (ki je dober vir vitaminov) se je mlečnost živali močno povečala - temu še danes pravimo učinek ponovne telitve.

Edino, včemer s strinjava je, da niso vse pasme krav primerne za pašo na planinah. Tudi sam menim, da je cika in druge lahke živali z manjšo mlečnostjo idealna za naš planinski-gorski svet. Ne samo zaradi mleka, ampak tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine. Zato tistih "...nizozemskih mlekaric s po 10 in več litri in debelimi vampi skoraj do tal ..." v naših hribih ni več, saj za njihovo prirejo mleka (ne 10 in več litrov, ampak 30 in več litrov), samo trava ni dovolj. Žal. So pa na planinah plemenske telice "nizozemskih mlekaric", ki jim taka paša (ob dodatku vitaminov, predvsem pa mineralov) in tak zrak zelo odgovarja.

Še nečemu ne morem pritrditi. Da mleka in drugih mlečnih izdelkov s planin ne znamo prodati. Pogosto se mi zgoidi, da na planinah ne morem dobiti dozorelega Bohinjskega sira ali Tolminca, saj ga zaradi navala turistov-gornikov-planincev prodajo še preden se na njem naredi skorja. Enako velja za kislo mleko in skuto.

"ne smejo biti" je hvalevredna želja mnogih. A nas praksa potolče, žal.

Vrezane ceste in vlake (ki so danes že kar ceste) v breg znatno olajšajo motorizacijo planin, kar potrjuje praksa (na Gore-ljudje je bilo objavljenih že več fotografij te prakse, po tem, ko je bila vrezana cesta).

Dovoz živine na planine: sveta pomagalka! brez zamere. V Bohinju imajo kravji bal, s katerim prikažejo tudi vrnitev živine s planin. Peš. Ne z motorizacijo! Tako, kakor je bilo 100 let nazaj.

Ta naravni način hoje živine na planine in s planin ima svojo strokovno utemeljitev, ki se je izoblikovala z rodovi pastirjev in majeric.

Kot človek, se mora tudi živina gibati! In mora dobiti kondicijo za v hribe, kot mi. Uvajamo, kar smo že poznali! To načelo zopet uvajajo potem, ko so že sodobni kmetovalci zabluzili v stalno privezanost za jasli. In potem futrali živino, ki ji je imunski sistem odpovedoval, z antibiotiki, vitamini, itd. Antibiotiki so potem začeli prestreljevati še človeka, skozi meso in mleko. In evo, vemo kaj je sledilo. Odpornost bakterij na antibiotike.

Ko se zima umika, živino pasemo najprej v dolini, nato pa postopoma v višine in nazadnje na najvišje planine. In na jesen tako postopoma nazaj. In kar pokajo od zdravja, prav tako njihovo mleko (ki ga mimogrede, ne znamo prodat).

Izoblikovale in utrdile so se poti za živino skozi desetletja, do najvišjih planin. Tem stezam nimamo kaj oporekati. Ne potrebujemo novih cest za živino!

Prav taka zgodba je z Belsko planino, kjer je povsem nepotrebna cesta (uradno vlaka) vrezana v breg (fotografija), skozi čudovit prejšnji gozd, varovalni gozd z divjim petelinom, kjer zaradi strmine nimaš kaj gospodariti in tega tudi nihče ne dela že vsa leta. Če bi kdo hotel, mu raje damo v zameno nižinski gozd pa bo imel nižje stroške in mu bo vsaj kaj ostalo.

Živina je imela in še ima, utrjeno pot na Belsko planino preko planine Kočne, ki jo je desetletja uporabljala.

Pa še o zablodi s kravami. Bohinjska cika je bila tista krava, ki je v sožitju z naravo izpolnjevala vse človekove potrebe. Gibčna, lahka, z dovolj dolgimi nogami za gibanje na grobem gorskem terenu. Pa si nekdo izmisli, kaj bomo s to ciko, da premalo mleka, je premalo cvenka, gremo po nizozemske mlekarice s po 10 in več litri in debelimi vampi skoraj do tal. In seveda, z njimi v planine. Ja, tem bi moral pa še asfaltirati do tja. Da ne pomislimo na lomljenje nog, itd. Človek se samo čudi...

Veseli me, da razčistimo in se morda popravim. Nekaj stvari še preverim, vendar pa menim, da je prevoz krav na pašo v višine absurd, nepotrebna napaka. Onesnaževanje z izpušnimi plini, če drugega ne. Pa tudi ne verjamem (kamion s kravami, kolikokrat gor in dol?), vsaj kmet iz Javornika pod Belsko planino jih je peš pripeljal gor, preko nižje paše na Pustem rovtu. Kondicija krav je še vedno zakon.

Menim pa sicer, da kmetovalec pod planinami samo s kmetijstvom ne more preživet. Ne more konkurirati uvozu. Vedno več kmetov v Sloveniji tudi v boljših naravnih pogojih ne bo moglo preživet s kmetijstvom. Kljub subvencijam, ki forsirajo intenzivno kmetijstvo napram ekološkemu. Zato so ceste na planine stran vržen denar in škoda drugačni rabi, to je celoviti ponudbi narave, gostinstva in prenočevanja pri njih (ne v hotelih). Žal država ne podpira dovolj take celovite ponudbe.

Navsezadnje ceste v višine veliko stanejo. Od kje denar? Žal veliko od "denacionalizacije", ki je zastonj denar in ga zafračkajo za to, pa imajo še lovci (včasih isti ljudje) za goste, ki jih peljejo na lov, kaj od tega. Na Zelenico, na primer, je pripeljal po novi cesti najprej terenec z lovci (dokumentirano). Nekaj denarja pa pade tudi iz sklada zemljišč in gozdov, ki večkrat ne ve kam z denarjem (da bi porabil denar, je finansiral cesto na Golico – take podatke sem pač dobil). In temu pravijo "razvoj". In kje se to konča, če bo šlo tako naprej?

Z večino misli v članku Toneta Tomšeta se strinjam, strinjam se tudi z odzivi Bernarda Štiglica, ne morem pa mimo trditve, da je gradnja novih gozdnih cest posledica "človeške kratkovidnosti in neetične zakonodaje" in še manj mimo izvajanja Tomaža Ogrina, da naj kmetje kar peš ženejo živino na pašo, "tako kot je bilo 100 let nazaj".

Ne zamerite, kolega Ogrin, ampak to je čisti neokolonializem! Kaj bi porekli, če bi vrli Bohinjci od nas Ljubljančanov zahtevali, da živimo in delamo kot pred 100 leti? Kaj bi porekli, če bi vrli Bohinjci enostavno prepovedali kakršnokoli planinsko dejavnost z argumentom, da pred sto (in kanček več) leti planinstva še ni bilo in naj tako ostane?

Poleg tega planine, kolovozi, vlake niso od boga dani, ampak so jih pred stoletji ljudje izkrčili dobesedno z ognjem in mečem. Da se eno umetno tvorbo (kolovoz) nadomesti z drugo (gozdna cesta), po mojem pač ni nezaslišan poseg v "neokrnjeno naravo". Seveda pa se močno strinjam s tem, da taki posegi ne smejo biti stihijski, ampak da bi morala zakonodaja: 1) preveriti upravičenost gradnje, 2) zahtevati takšno izvedbo gradnje, ki ne bo povzročala posredne ali dodatne škode, npr. erozije in 3) določiti tiste, ki smejo novo cesto uporabljati in seveda izvajati nadzor nad njeno uporabo. Če pa je "po defaultu" kar vse prepovedano, se ceste vendarle gradijo, le da se zgradijo "čez noč" in posledično z bistveno manj posluha za okoljsko sprejemljivo gradnjo, za ohranitev planinskih poti ipd.

"Naravovarstveno soglasje je bilo v gorniški srenji sprejeto na nož."

Kakšen faktor pa je "gorniška srenja"? S kakšno pravico si mi, meščani, drznemo domačinom na njihovi zemlji pridigati o varovanju okolja? Cesta resda (za nekaj let, potem se pa tudi zaraste) estetsko lahko pokvari podobo pokrajine, ampak nekega onesnaženja pač ne povzroča. Tudi promet po gozdni cesti (če je omejen, pa še celo) v primerjavi z dolinskimi prometnicami zanemarljivo onesnažuje okolje. Mi, meščani, ki smo z izpusti toplogrednih plinov, dušikovih oksidov, kislega dežja, prašnih delcev dejansko povzročili ekološko škodo, tudi v gorskem svetu, si sedaj prisvajamo še tega in ga jemljemo kot nekakšen zabaviščni park, urejen po naši predstavi, kako naj bi izgledala neokrnjena narava. Domačini so za nas prebivalci mega reality showa, z zanimanjem bi jih opazovali, kako s coklami na nogah peš ženejo živino na pašo in kleno živijo brezskrbno življenje ob odprtem ognju v s slamo kritih hišah. In potem smo strašno vznemirjeni, ker se ti "divjaki" nočejo več držati pravil igre…

Tega ekofarizejstva imam počasi že dovolj.

Dragi ekofarizeji (uf, ful mi je všeč ta izraz), torej, dragi ekofarizeji, z zadnjimi močmi same sebe vlečete za rep iz močvirja, v katerega ste sami zagazili.

O domačinih, četudi so s Koroške Bele, si lahko mislimo marsikaj, ampak da so investirali v cesto zato, da se lahko po njej vozijo na pir, tako razsipni in neumni pa vendarle težko verjamem, da so.

Bog je Zemljo ustvaril v sedmih dneh. Osmi dan je, namesto da bi počival, ustvaril še planine in kolovoze do njih. Tako nekako si predstavljate neokrnjeno naravo. :-)

Argument, da se prepovedi in omejitve ne spoštujejo, je deplasiran. Po tej logiki bi lahko prepovedali cestni promet; zaradi onega pijanega ponesrečenca, ki je z Malega Triglava metal kamne na reševalce, bi lahko prepovedali ali Kredarico ali vzpone na Triglav ali oboje, in še bi lahko našteval.

Motorji za kros (kolikor vem – nikoli nisem poskusil, nimam želje in jih sovražim) pridejo tudi po kolovozih in vlakah, cesta je kvečjemu dobrodejna, ker zanje ni več izziv.

Amazonski pragozd – zahodnjaki bi sicer morali imeti moralnega mačka, ker smo sami že prej bistveno prispevali k porušitvi ekološkega ravnotežja, ampak še vedno ostaja dejstvo, da je krčenje pragozda ekološko škodljivo. Zato imamo pravico, da se borimo proti temu, Brazilci pa imajo pravico, da na račun našega moralnega dolga on nas terjajo določeno kompenzacijo za to, da gozda ne bi več izsekavali. Nič od tega pa ne spremeni dejstva, da obstoj gozdne ceste sam po sebi ne povzroča praktično nobene ekološke škode.

Moji ukrepi proti ekofarizejstvu? Mogoče bi lahko sledil Andrejevemu napotku, si v kleti razgibaval mišice ter si praznil možgane ob pogledu na televizor. Precej prepričan sem, da mnogi med temi porabijo bistveno manj bencina kot mi, ki smo vsak vikend v hribih, in s tem prispevajo več k varovanju okolja kot mi s svojim nakladanjem. Ampak brez skrbi, tudi jaz se raje zdravo potim v zelenju ali pršiču, samo da niti ne smatram svojega početja za edino zveličavnega, niti ne preziram tistih, ki imajo mogoče malo drugačna nagnjenja. Če parafraziram Sokrata: vem, da nič ne prispevam k varovanju okolja, ampak drugi pa še tega ne vedo (-ste)...

Lep pozdrav

Vedno me moti,da se gradnja gozdnih vlak ali poti na planine meče v isti koš,kot vožnja z motornimi sanmi,štirikolesniki ali ostalimi prepovedanimi vožnjami v naravnem okolju.Vlake in poti,ki se uporabljajo za dovoz živine na pašne planine so pač potrebne in brez njih si današnjega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi na gorskih področjih ne moremo predstavljati.Če so vlake in poti zgrajene po načelih gozdarske stroke ne predstavljajo nikakršne rane v naravi,prav nasprotno lepo se dopolnjujejo z gorsko pokrajino.Seveda te vlake in poti nikakor ne smejo biti poligoni za dirke z motornimi sanmi in štirikolesniki.

Očitno je ,da se zakoni ne izvajajo,zato je nekatrerim šinila odrešilna misel po logiki ne zgraditi vlak in poti in bo rešen problem voženj v naravnem okolju.Kaj pa bo z prebivalci na teh področjih pa itak nikogar ne zanima.

Ne poznam mojega predhodnika v tej debati,iz njegovih besed vem,da je spoštovan človek,ki mu ni vseeno za lepo naravo,žal pa njegovo idilično-pravljično gledanje na današnje kmetijstvo resnično nima nikakršne realne podlage.

Opisovanje kako se spomladi živali pasejo v dolini zatem postopoma čedalje višje in na koncu na vrh planine.Ne poznam kmeta,ki bi imel zemljišča iz doline pa vse do vrh planine,tudi ne vem kako bi dandanes spravil peš živino skozi ves promet in križišča,da ne govorim kako vsak čuva svoje zelenice.

Zato le bodimo strpni tudi do domačinov,da bodo lažje preživeli na teh marsikje odročnih predelih.

Konec koncev narava ni samo v gorah,je tudi v dolini,kjer se posegi nikoli ne končajo samo z ozko potjo,ampak je zraven še beton in vsa navlaka sodobnega človeka.Pa to nikogar ne moti.