Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Trdinov vrh Hrvaški?

Delo, 25.02.2003, zadnja stran - Peter Žerjavič: Slovensko-hrvaški ozemeljski spori

Slovensko-hrvaški ozemeljski spori


Trdinov vrh Hrvaški?


Objekt, v katerem so slovenski vojaki, bo hrvaška vlada podarila planinski zvezi Hrvaški tisk: Trdinov vrh je izmišljeno ime, tako kakor Savudrijska vala


Zagreb - Napoved slovenskega obrambnega ministra Antona Grizolda, da bodo v najkrajšem času našli odgovor na vprašanje odhoda enote Slovenske vojske iz objekta na Trdinovem vrhu, je odmevala na Hrvaškem. Skoraj vsi hrvaški mediji so prenesli agencijsko novico o ministrovi izjavi za slovenski radio in pojasnili, da je podobno v nedeljo sodil tudi bivši slovenski predsednik Milan Kučan v intervjuju na HTV .

V luči skorajšnjega slovenskega vstopa v EU in Nato po Kučanovem mnenju ne bo več držal argument, da slovenski vojaki ostanejo na Trdinovem vrhu, ker meja med državama ni določena. Takšno razmišljanje je po Grizoldovem mnenju še vedno aktualno. O Trdinovem vrhu ne bo odločalo le obrambno ministrstvo, ampak tudi vlada in državni zbor.

Za hrvaško stran je bilo vedno sporno, da ima Slovenija vojaško enota na obmejnem območju, ki po katastru pripada hrvaški strani. A negotovo je, kaj bo z vojaškim objektom na obmejnem področju, če iz njega odidejo vojaki, saj je hrvaška vlada že sklenila, da ga bo podarila planinski zvezi. Zato objekt najbrž ne bi dolgo ostal prazen in tako bi Hrvaška de facto začela izvajati jurisidikcijo na spornem območju.

Vprašanje je, zakaj so slovenske oblasti več kakor desetletje vztrajale pri trditvi, da bodo vojaki ostali na Trdinovem vrhu, dokler se državi ne bosta sporazumeli o meji. Glede tega ni nič novega, saj Hrvaška noče ratificirati sporazuma bivših premierov Ivice Račana in Janeza Drnovška, po katerem bi ta izletniška točka na Gorjancih pripadla Hrvaški.

V pogajanjih med državama kriterij katastra ni bil edini, zato sam po sebi ne pomeni, da bi območje z vojaškim objektom dobila Hrvaška. Podobno je v štirih zaselkih južno od Dragonje, ki so (delno) v slovenskem katastru, vendar bi po sporazumu kljub temu pripadli Hrvaški. Nekdanji hrvaški premier Nikica Valentić je leta 1994 na slovenske očitke odgovarjal, da je hrvaški mejni prehod Plovanija, južno od Dragonje, le začasen objekt, ki ne prejudicira poteka meje.

Posebno poglavje je pisanje hrvaškega tiska (sklicuje se na državno agencijo Hina), da je "Sveta Gera, ki jo Slovenci imenujejo Trdinov vrh po književniku Janezu Trdini, postala del psihološko-politične mobilizacije v Sloveniji" . Podobno da je razpoloženje na Hrvaškem v primeru Piranskega zaliva, ki ga imenujejo Savudrijska vala. Takšno pisanje je najbrž posledica neznanja, saj vrh - drugače kot Piranski zaliv - ni bil preimenovan zaradi slovensko-hrvaškega spora v zadnjem desetletju, ampak pred osemdesetimi leti. Dotlej se je imenoval Sveta Jera.

V primeru "Savudrijske vale" je zgodba drugačna, saj so si ime leta 2002 izmislili hrvaški ribiči. Za njimi so toponim začeli uporabljati desničarski politiki, nato strokovnjaki za mednarodno pravo in na koncu vodja HDZ Ivo Sanader v vlogi predsednika vlade. Namen je najbrž dokazovati delno pripadnost dela zaliva Hrvaški. Takšno ime se nikoli ni uporabljalo niti na hrvaških zemljevidih, na katerih je narisana razmejitev po sredini Piranskega zaliva. A primera "Savudrijska vala" najbrž ne moremo primerjati z dejanji skrajnežev na Balkanu, ki so med zadnjimi vojnami Fočo preimenovali v Srbinje.

Peter Žerjavič

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti