GEA, junij 2005 – Dario Cortese: z začetka 70. let prejšnjega stoletja - Zasnovalo PD Litija
GEA, junij 2005
Badjurova krožna pot - veliki zasavski treking
Če želimo izčrpen izletniški vodnik po Sloveniji, nam ponj ni treba v knjigarno, ampak v čas. Nazaj. No, vsaj v antikvariat, kjer je občasno na prodaj katera od izletniških dragocenosti izpod svinčnika in iz beležnic Rudolfa Badjure. Ko ga dočakamo, ga le kupimo, kajti z Badjurovim vodnikom v roki je vse isto, a drugače.
»Kam se pa tukaj gor pride,« je radovedna kolesarka, s katero se srečava pri cerkvi v Litiji. »Ne vem, sem prvič tukaj,« rečem in se potem bolj sam zase hvalim, da pa imam vodnik s sabo. Rudolf Badjura, 100 izletov po Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem. Vodnik Badjura št. 9. Letnik 1930.
»S trga med cerkvo in župniščem v d. gor po bližnjici nad trgom po ronkih Sitarjevca mimo grobišča na vrh ter po vel. cesti dalje čez odprto Dobravo z lep. pogledi na Grintavce, Slivno, litijsko Svibno, ...« svetuje Badjura v izletu št. 46, Iz Litije čez (1.30 h) Bógenšperk 429 m in skoz Témenico na žp. Rádohovo vas 4.30 h ali na žp. Št. Vid pri Stični 5 h.
Pa grem. Po cesti v Šmartno, potem navzgor proti Bogenšperku malo nad cesto skozi gozd, kajti avtomobilov je brez števila več kot pred 75 leti. Le dobro izhojen čas še vedno enako teče: uro in pol do znanega gradu, izza katerega v drevoredu pozdravijo markacije in napis BKP: Badjurova krožna pot. Pri gradu se na prav poseben način srečujeta dva naša največja raziskovalca slovenske dežele in potopisca vseh časov, Valvasor in Badjura. Med njima sta dve stoletji in pol, ampak prostor je isti. Mi pa v njem. Simbolike torej več kot dovolj za spodbudo večdnevnemu trekingu pred domačim pragom.
Ko je prav na začetku 70. let prejšnjega stoletja litijsko planinsko društvo snovalo »svojo« planinsko pot, se je zanjo kot zelo primeren izkazal veliki pohodniški krog, ki ga je tako s hojo kot na zemljevidu izrisal in predlagal Vinko Damjan. Njegov predlog je bilo treba še presejati in potrditi, kar se je zgodilo leta 1972, ko so jo tudi poimenovali v čast in spomin litijskemu rojaku. Nato je Vinko Damjan z več sotrudniki pot označil ter pripravil gradivo za vodnik in dnevnik poti. Vodnik je danes razprodan, dnevnik je pa še na prodaj v nekaterih planinskih postojankah ob poti. Pot so v okviru planinskega društva odprli že konec naslednjega leta, ob 10. obletnici Badjurove smrti, glavna otvoritev pa je bila leto zatem.
Grad Bogenšperk izziva v srečanje s še enim velikim popotnikom in potopiscem.
Čeprav je okrogla obletnica odprtja Badjurove krožne poti mimo, je vseeno čas za proslavo (vedno je). Ne le, da obletnica še pride, ampak je že tu. Letnica je okrogla, da bi ne mogla biti bolj: medtem ko slavimo stoletnico organiziranega turizma na Slovenskem, ne pozabimo na moža, ki je za turizem in izletništvo v Sloveniji naredil toliko kot le malokdo. V Litiji, kjer so se planinci nanj spomnili pred tremi desetletji oziroma ga sploh niso pozabili, se slavju pridružujejo prav zdaj; na kresni večer bodo na Valvasorjevem trgu 17 v starem delu Litije nedaleč od cerkve, kjer je med bivanjem v Litiji živela Badjurova družina, postavili spominsko ploščo Rudolfu in Metodu Badjuri. Sicer se Badjurovemu spominu lahko poklonimo tudi z izletom v Radovljico, kjer v kamnito ploščo vklesano posvetilo zagledamo na gradu sredi starega mestnega jedra.
Rojstna hiša Jurija Vege v Zagorici.
Ampak to je šele začetek. Menda za tovrstno proslavo ni primernejšega in bolj vednoživega spomenika, kot je po njem poimenovana pot, s pomočjo katere se Rudolfa Badjure ne le spomnimo, ampak ga sploh ne pozabimo. Medtem ko brusimo peté na njenih stezah, poteh, ne nazadnje tudi cestah, se z njeno spodbudo vračamo nazaj tja, kjer nismo bili še nikoli: domov. Peš.
Zasavje, Posavje ...
je predmet razprav, ki so lahko tudi burne. Dejstvo je le, da sta oba izraza novodobnejša, kajti to območje sta si do pred malo manj kot stoletjem lastila Gorenjekranjska, Dolenjekranjska in, na vzhodu, Štajerska. Izraz Zasavje je vpeljal prav Rudolf Badjura v svojem leta 1928 izdanem vodniku s tem imenom, Posavje pa se je začelo oglašati kasneje iz znanstvenogeografskih krogov. Načeloma velja, da je Zasavje ob Savi navzdol do Radeč, od tam naprej pa Posavje. Naj mi prizadeti z obeh strani nočejo nič žalega, kajti to je vse skupaj le ena čudovita pohodniška pokrajina, skozi katero je prijetneje pohajati lahkih nog kot pa se spotikati ob imena.
Dario Cortese