Letalska policijska enota: Danes bi že zelo težko rekli, da so očala za nočno gledanje nova pogruntavščina, saj začetki njihove uporabe segajo v šestdeseta leta. A jih je vojska ves ta čas ljubosumno držala zase in si s tem pri nočnih operacijah ohranjala ogromno prednost pred nasprotnikom.
V zadnjih 15 letih se uporaba očal uvaja v policijske enote, medtem ko civilna sfera še vedno nima pravega dostopa do njihove uporabe. Moramo namreč vedeti, da se v letalstvu novosti uveljavljajo veliko počasneje, saj se morajo izkazati za zanesljive pri uporabi itd. Sicer so takšni daljnogledi z ojačevalniki svetlobe naprodaj že nekaj let.
Za kaj pravzaprav gre
Očala za nočno gledanje so ojačevalniki svetlobe. Za predstavo povejmo, da je ojačanje svetlobe približno 5000-kratno. V popolni temi torej tudi skozi očala ne vidimo nič. Če pa je na voljo le malo svetlobe (zvezdne, na primer), je to že dovolj, da skoznje vidimo teren, drevesa in hiše, pa čeprav je za golo oko okrog nas še zmeraj trda tema, v kateri ne moremo ničesar razločiti. Res je, da se naše oko po določenem času (30 minut) privadi na temo in začnemo bolje videti, vendar je to še zmeraj premalo, da bi lahko zanesljivo razločevali teren.
Kako delujejo
Pravzaprav to niso očala. Lahko bi rekli, da je spredaj kamera, zadaj pa majhen televizor. Ko pride svetloba v "očala", gre najprej skozi filter. Potem pade na galij-arzenidno fotokatodo, ki svetlobo spremeni v električne signale. Elektroni se nato namnožijo, podobno kot v elektronskem mikroskopu, in nazadnje padejo na fluorescentni zaslonček, ki tam, kjer ga zadenejo elektroni, začne svetiti v značilni zelenkasti barvi. Skozi nekaj leč gleda na ta zaslonček naše oko. Katoda, pomnoževalnik in zaslonček sestavljajo t. i. tubo, ki je "srce" očal za nočno gledanje. Razvojne stopnje tub so razdelili v generacije, tako da imamo sedaj 3. generacijo. Obstajajo seveda že novejše generacije, vendar jih ameriška vojska skrbno čuva zase. Zanimivo je, da mora za vsak nakup takih očal dati soglasje ameriško obrambno ministrstvo.
Ali so očala nujna za nočno letenje?
Ne, niso. Vendar smo v tem primeru omejeni le na letenje od letališča do letališča, in to na varni (veliki) višini, takšni, na kateri letijo letala, kar pa za policijsko delo s helikopterjem nima uporabne vrednosti. Če hočemo pristati na nekem terenu, če hočemo leteti nizko, da bi lahko nadzirali neko dogajanje na tleh, nujno potrebujemo očala za nočno gledanje. Zaradi tega je treba razlikovati med nočnim letenjem in nočnim delom s helikopterjem, čeprav je tudi nočno delo pravzaprav letenje. Z uporabo očal pridobimo dve pomembni poglavji pri nočnem delu. Prvič, ponoči lahko varno pristanemo na neznanem terenu, brez strahu, da bomo spregledali in zadeli kakšno oviro (brez očal in zgolj z uporabo reflektorjev bi se nam namreč to zelo hitro zgodilo). Ta možnost je zanimiva tudi za civilno delo, kot je na primer reševanje. In drugič, imamo možnost, da pridemo na določen kraj "nevidni". Drži, da je helikopter precej glasen, vendar je ponoči samo na podlagi zvoka zelo težko oceniti, kje in kako daleč je helikopter, še posebej, če je v bližini drug vir hrupa, kot je recimo vlak. Če mi lahko vidimo nasprotnika, on pa nas ne more, je to za nas velika prednost.
Nekaj zanimivosti iz uporabe
Očala nam omogočajo, da vidimo tudi del infrardeče svetlobe, torej tiste, ki je prostemu očesu povsem nevidna, vendar pa se barve ne ujemajo. Temen gozd izgleda skozi očala skoraj bel, kot bi bil posut s snegom. Navidez "hecna" sprememba zahteva kar nekaj privajanja posadke na pogled skozi očala. Kolegi iz nemške policije, ki očala že dolgo uporabljajo, pravijo, da se moramo z očali ponovno naučiti gledati. V nekaj začetnih poletih smo se v to hitro prepričali. Z istimi očali so oni stvari zaznavali bistveno hitreje kot mi, ali pa jih mi sploh nismo opazili.
Eden tipičnih "lažnih alarmov", ki spremljajo uporabo očal, je tudi ta, ki pravi: "Kaj pa, če kdo prižge luč? Saj oslepiš!" Nič takega. Ali je že kdo oslepel zaradi premočne svetlobe iz TV sprejemnika? Mogoče, zaradi dolgoletnega "buljenja" vanj ... Očala pa so dovolj "brihtna" in sama zatemnijo sliko, da je ta spet normalna.
Vrhunski pripomoček, bi lahko rekli za konec. Po nekaj urah uporabe se ti zazdi, da vidiš čisto vse in da problema sploh ni. Uporaba se zdi banalno enostavna. Vendar pa pred takšno evforijo svarijo vsi, ki imajo izkušnje. Obstaja namreč nekaj pasti, ki jih je treba vnaprej poznati, drugače si lahko v hudih težavah ...
Pripravil: Igor Zrinski
Policijska uprava Kranj
Ponoči izgubljeni planinec preživel zaradi uspešne reševalne akcije policistov, reševalcev in helikopterske posadke LPE
Policisti gorske enote in reševalci so s hitrim posredovanjem in pomočjo helikopterja Letalske policijske enote, tehnično opremljen za nočno letenje, na območju med Srednjim in Visokim vrhom nad Gozd Martuljkom v soboto, 10. januarja 2009, še pravočasno našli izgubljenega planinca in mu tako rešili življenje. Opisani primer je v Sloveniji prvi primer nočnega iskanja pogrešane osebe s helikopterjem v gorah.
Potem ko so bili okoli 18. ure 10. januarja policisti Policijske uprave Kranj obveščeni, da se je na območju med Srednjim in Visokim vrhom nad Gozd Martuljkom izgubil planinec, se je v iskalno akcijo takoj vključil policist gorske enote Blaž Svetlin. Ocenil je, da je zaradi izpostavljenosti terena in nizkih temperatur življenje izgubljenega planinca resno ogroženo, zato je predlagal sodelovanje policijskega helikopterja. Vodja izmene Operativno-komunikacijskega centra PU Kranj je preko Generalne policijske uprave zaprosil za sodelovanje policijskega helikopterja za pregled terena in obenem za opazovalca iz helikopterja aktiviral še enega policista gorske enote
Posadka helikopterja z opazovalcem je s helikopterjem, opremljenim za nočno letenje in opazovanje, izgubljenega planinca zelo hitro našla. Zaradi bitke s časom in zelo nizkih temperatur je predlagala, da dva izmed reševalcev prepelje na greben, od koder jih bo mimo skalnih odstavkov in po skalnih policah usmerjala do planinca. Ob 19.45 sta bila reševalca tako že pri njem. Po temeljitem pregledu zahtevnega, večinoma neprehodnega terena je nato ekipa iz helikopterja usmerjala reševalca s kraja, kjer je bil planinec ujet, prek skalnih polic do snežnega žlebu. Po njem sta lahko reševalca skupaj s sicer nepoškodovanim, a telesno podhlajenim planincem sestopila v dolino. Po ugotovitvah zdravnika bi planinec, če ga ne bi našli, zaradi podhlajenosti zelo hitro izgubil toliko telesne temperature, da bi umrl. Tako pa je preživel, predvsem zaradi hitre in požrtvovalne akcije policistov in gorskih reševalcev.
Za uspešno izvedbo naloge se je direktor PU Kranj Jože Mencin vsem sodelujočim: posadki helikopterja Primožu Škufci, Juretu Olaju in Romanu Petku, opazovalcu Robertu Kralju in policistu gorske enote Blažu Svetlinu zahvalil za požrtvovalno delo in primer dobre prakse, pri katerem so združili znanje in uporabo razpoložljive tehnike.
Nočno letenje je zelo zahtevno, saj se zorni kot gledanja zmanjša (kot bi gledal skozi ključavnico), poleg tega - kar dela to letenje še bolj nevarno in zapleteno - ni občutka globine oz. tridimenzionalne slike, zato je letenje odvisno od vidnosti skozi ta očala in neprestane kontrole inštrumentov v helikopterju (kontrola hitrosti, višine nad terenom, moči motorjev, horizonta, Tork). To v praksi pomeni, da en pilot upravlja helikopter in gleda okolico skozi nočna očala, drugi pa mimo očal gleda na instrumente in letečega pilota seznanja s parametri. Zato je opazovanje okolice v smislu iskanja oseb in stvari v domeni opazovalca, ki prav tako opazuje s to napravo. Piloti se za to vrsto letenja posebej usposabljajo tako na trenažerjih kot v dejanskih situacijah. Poleg tega je treba posebej opremiti helikopter, saj bi pogled na normalno osvetljene inštrumente tudi za pol ure onemogočil natančno opazovanje, vse dokler se oči ne bi zopet adaptirale na to svetlobo, ki jo oko dobi skozi nočna očala. Prav tako mora biti za uporabo zelo dobro usposobljen opazovalec.
V tem primeru je šlo za prvo letenje za potrebe iskanja pogrešane osebe v gorah ponoči, odločitev pa je zagotovo rezultat poznavanja tehnike, pogojev za njeno uporabo in tudi izkušenj iz tujine, kjer se slovenski policisti udeležujejo različnih usposabljanj in simpozijev.
Besedilo: Robert Kralj