Primorski dnevnik: Poleg ambulante je bilo planinsko društvo njen drugi dom, ki mu je posvečala vse svoje moči in energijo
Za vedno odšla Sonja Mašera
»Sonja Mašera si je v svojem življenju izbrala dva prvenstvena cilja: skrb za zdravje in rast otrok in predanost planinstvu, ki ga je vzljubila že v otroštvu. Za Sonjo je poleg ambulante bilo planinsko društvo njen drugi dom, kateremu je posvečala vse svoje moči in energijo.« Tako je ob 90-letnici, ki jo je znana in priljubljena slovenska zdravnica in javna delavka slavila 20. septembra 2001, zapisal nekdanji predsednik Slovenskega planinskega društva Lojze Abram. Njena bogata, plodna življenjska pot se je pretrgala v nedeljo, na njenem domu v Barkovljah, kjer je prebivala zadnja desetletja.
Sonja Mašera se je rodila v Gorici, zaradi vojne pa se je njena družina umaknila v Maribor, leta 1921 se je vrnila v rojstni kraj in doštudirala na goriški gimnaziji. Leta 1931 se je vpisala na medicinsko fakulteto v Turinu, kjer je doktorirala leta 1937. Specializirala je v pediatriji v Pavii, marca 1938 se je zaposlila v tržaški splošni bolnišnici, po letu dni pa pri Magdaleni, kjer so zdravili nalezljive bolezni. Pri Magdaleni je ostala do konca leta 1946, ko so jo pod pretvezo, da so na njenem oddelku zadržali bolnika, ki ni želel umreti na oddelku za jetiko, odslovili. Pritožila se je na pristojnem zavezniškem uradu, kjer so spoznali, da ni kriva. Svetovali pa so ji, naj se ne vrne k Magdaleni. Njeno prošnjo, da jo sprejmejo kot prostovoljno asistentko v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, pa so odklonili, zelo jasno je bilo, da zaradi tega, ker je bila »slavo-comunista«, kot je sama povedala v intervjuju aprila pred tremi leti. Vrnila se je torej v glavno bolnišnico, kjer je kot pomočnica in asistentka ostala poldrugo leto. Vmes je odprla zasebno ambulanto blizu Sv. Antona Novega in kasneje tudi v Ul. Machiavelli.
Z osvobodilno fronto je začela sodelovati sredi poletja 1942. Ko je izrazila željo, da bi kot zdravnica odšla v partizane, so ji odvrnili, da je njeno delo bolj potrebno v Trstu. Zbirala je zdravila in sanitetne potrebščine, zdravila obolele ilegalce, za povratnike iz nemških taborišč, za partizanske ranjence. Po osvoboditvi je delala v raznih odborih, skrbela za organizacijo zdravstvenih centrov in obvezovalnic, s Hlavatyjem je bila zadolžena za organizacijo otroških posvetovalnic v Istri in drugod, predavala je po tržaških vaseh.
Veliko časa in energij je posvetila Slovenskemu planinskemu društvu, ki mu je tudi predsedovala od leta 1965 do 1977, tedaj je odstopila in v znak hvaležnosti so jo izvolili za častno predsednico. Pod njenim vodstvom so julija 1966 na Črni prsti odprli Dom Zorka Jelinčiča, njena pobuda so bili planinski dnevi, srečanja zamejskih obmejnih planincev, trasiranje Vertikale, planinski dom v Žabnicah, Zimske športne igre. Prejela je razna priznanja, med drugim tudi odličje Osvobodilne fronte, za njeno delo pa ji je Planinska zveza Slovenije podelila več priznanj, med temi tudi častno listino za življenjsko delo v planinski organizaciji.
Zapustila nas je Sonja Mašera
Trst, 14. avgusta 2005: V starosti 93 let je umrla dr. Sonja Mašera, priznana zdravnica in ena naših najzaslužnejših športnih delavk sploh. Od vedno strastna ljubiteljica planin je bila predsednica Slovenskega planinskega društva Trst 12 let (od leta 1965 do 1977). Med njenim predsedstvom so julija 1966 na Črni prsti odprli Dom Zorka Jelinčiča, pobudnica je bila planinskih dnevov, srečanja zamejskih obmejnih planincev, trasiranja Vertikale, planinskega doma v Žabnicah, Zimskih športnih iger in še vrste drugih prireditev. Za njeno delo je prejela številna priznanja.
Slovenski šport v Italiji