Dnevnik - Jani Alič, Primož Knez: Na gorenjski strani nevarnost plazov velika, pluženje pa bolj zahtevno - Sankači z nespluženim Vršičem nimajo nič
Gorski prelaz Vršič je zaprt že dober mesec dni, okoli 250 prebivalcev iz Trente, Soče in Lepene pa so od Ljubljane in Gorenjske, na kateri so življenjsko vezani, oddaljeni dobre štiri ure. S primorske strani je cesta do platoja na 1611 metrih visokem prelazu kopna in normalno prevozna, drugače je na gorenjski strani.
Na Direkciji republike Slovenije za ceste (DRSC) zaradi napovedi ponovnih snežnih padavin še ne načrtujejo odprtja vršiške ceste, župan Bovca Danijel Krivec pa je že v času zaprtja tako Vršiča kot Predela izjavil, da so na gorenjski strani po cesti uredili kar sankaško progo in da naj zato ne bi bilo interesa za čiščenje vršiške ceste.
Tako na kranjskogorski strani kot na Direkciji za ceste se takim pomislekom lahko le nasmehnejo. "Taka teorija je res bosa, smo pa prav zaradi hude krvi na primorski strani že pred več kot desetimi leti opustili sankanje z Vršiča, takrat ko je cesta zaradi snega in plazov zaprta. Zdaj organiziramo sankanje po dolini Krnice ter po osvetljeni nočni sankaški progi v Gozd-Martuljku," je povedala Darja Horvat iz turistične agencije Julijana, ki se je pred dnevi na smučeh podala prav na vrh Vršiča. "Te dni je tam zimska pravljica, ker je mraz, nevarnosti plazov ni. Ob otoplitvi pa bo to področje zelo nevarno. Tega se morajo zavedati tudi cestarji in meni se zdi prav, da cesta ni odprta," je še ocenila. Podobno menijo tudi na občini Kranjska Gora. "Zavedati se moramo, da smo v Alpah, kjer se vremenske razmere lahko spremenijo v nekaj urah. Cesta pa teče po terenu, ki je zelo plazovito," je poudaril župan Jure Žerjav.
Dejstvo je sicer, da Primorci zagotovo splužen Vršič potrebujejo bolj kot Gorenjci. "Za nas, ki živimo v dolini Trente, je povezava med Gorenjsko in Primorsko tako turističnega kot gospodarskega pomena. Povezava predvsem prebivalcem zgornjega Posočja omogoča povezavo na sodobno cestno infrastrukturo v Kranjski Gori, pa tudi navezavo na bolnišnico na Jesenicah, ki je precej bližja kot šempetrska. Za turista, ki pride pozimi v Trento, celoletna prevoznost Vršiča ni tako pomembna," razmišlja Marko Pretner iz infosredišča Triglavskega narodnega parka. Ob zaprtem Vršiču in težavah s prevoznostjo prek Predela so ponovno obudili ideje o zamisli gradnje predora ali galerij na vršiški cesti, ki segajo že v leto 1990. Ivan Černilogar iz oddelka za okolje in prostor na bovški občini pravi, da se zavzemajo za gradnjo predora. "S predorom bi se izognili območju, kjer so plazovi. Dolg bi bil 1120 metrov, pa tudi posegi v prostor bi bili na območju Triglavskega narodnega parka manjši, kot če bi gradili galerije. Predor naj bi gradili na višini tisoč metrov.
Po grobih ocenah bi gradnja predora stala okoli 20 milijonov evrov," je povedal Černilogar. Na DRSC so že pred časom pripravili več različnih načrtov, ki predvidevajo tako predor kot galerije z zaščitnimi mrežami. Nad predorom na DRSC niso navdušeni, ker se s tem ne bi izognili vsem plazovitim območjem.
Gradnja galerij z zaščitnimi mrežami bi bila občutno dražja in bi presegla 40 milijonov evrov.
Ob vsem tem je zanimivo, da je te dni cesta na Vršič uradno zaprta od druge serpentine naprej, splužena pa vse do desete. "Cestno podjetje vzdržuje ta odsek 'na zalogo', da bodo lažje, hitreje in ceneje splužili cesto, ko bo ta primerna in varna za odpiranje," je pojasnila Tina Bučić iz Direkcije za ceste in ponovno poudarila, da je pluženje s primorske strani tehnično bistveno manj zahtevno kot z gorenjske, kjer je tudi nevarnost plazov precej večja, to pa je tudi glavni in skoraj edini razlog za nespluženo cesto.
Jani Alič, Primož Knez