Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Akrobati ali neumneži!?

Boris StrmšekEno majhno razmišljanje ob zadnjih turah po zimskih gorah.
Popraznična sobota v Logarski dolini. Z Dušanom se počasi vzpenjava proti Okrešlju. Tri dni po silvestrovem. ...

Od parkirišča pri Domu planincev do slapa Rinka s smučmi, nato so romale na najine nekoliko pretežke nahrbtnike. Pričetek zimske sezone, mi pa še bolj leni (beri pomehkuženi, vsaj tako se mi zdi).

Kar se tiče Doma planincev, se mi zdi, da je to bolj neplaninski gostinski objekt, večinoma zaprt ali pa zaseden (z neplaninci, negorniki). Z njihove spletne strani: "... Koča je primerna tudi za skupine, ki želijo praznovati rojstne dneve, poroke, obletnice; prav tako pa tudi za udeležence šole v naravi ..." Še sedaj, ko je bila v Logarski kar gneča, so imeli odpiralni čas nekam pozen za ljudi, vajene gora - ob 10. uri, vsaj tako so mi rekli. Za prenočišča težko, za skupine po prejšnjem dogovoru. In kje naj potem ... Na srečo je v dolini hotel in penzion, ki sta ves čas odprta. Ah, malo pa pogrešamo stari Dom planincev, ki ga je nadomestil zdajšnji Hotel Plesnik.

Pot navzgor je kar zdrsana, zato že spodaj natakneva dereze. Pri mostu čez potok nad slapom srečava možakarja, ki pridrsa navzdol. "Srečno pa zdravo novo leto! Z derezami bi se manj drselo!" ga nagovorim. "Ah, saj jih imam v nahrbtniku, pa tukaj niso potrebne." je odgovor. "Ampak ko boste potrebovali gorske reševalce in bolnico, bo že vseeno, če ste imeli dereze v nahrbtniku." se ne dam. Ampak možakar je vztrajen: "Meni se ni še nikoli nič zgodilo. Pa saj je samo tukaj malo bolj gladko, potem pa že gre." Poslovim se z: "Vedno je enkrat prvič. Srečno!" Kmalu za njim pridrsa njegov kolega. On ima vsaj krampače, to je tista zadeva s štirimi zobci za na čevelj. Malo se mu drsi in nekaj opleta. Spet modrujem. Tokrat o tem, da je ta zadeva bolj primerna za poletna prečenja snežišč, pozimi pa bolj prav pridejo dereze. In če je imel prvi junak v rokah vsaj palice, je ta bil brez vsega. Ko bi vsaj kakšno vejo poiskal, da ne bi tako telovadil in opletal. Odidemo vsak v svojo smer. Upam, da sta prišla cela domov.

Naslednji dan se vzpenjamo skozi Turski žleb.. Vesna nam pobegne nekam naprej, z Dušanom in Vinkom pa počasi s smučmi na nahrbtnikih ubiramo stopinje ob levi strani žleba. Ugotavljamo, da bo smuka super, na sredi je malo trše, ponekod je nekaj mehkega snega na trdi podlagi. Na nogah dereze, v rokah cepine, pomagamo si še z eno smučarsko palico za lažje vzpenjanje. Nenadoma zgoraj čudni glasovi in nekaj se pripraši naravnost proti nam. Zagledam Vesno, ki presenečeno gleda za oblakom snega, v katerem zagledam roke in noge, tu in tam se pokaže še kaj druga, kar spada k možakarju, ki se vali navzdol. Dušan in Vinko skočita na eno stran, jaz na drugo, da nas valeča zadeva ne spodnese. Opazim, da na nogah nima derez, se pa obupano trudi, da bi se ustavil s cepinom, pa mu to ne uspeva najbolje. "Z derezami bi šlo lažje!" kričim za njim. Na srečo je dokaj mehko in nekje pred zadnjim balvanom v žlebu se končno ustavi. Za nekaj časa obsedi na snegu, verjetno se je zamislil nad hitrim sestopom. Zgleda, da je cel, verjetno ga je le malo pretreslo. Kar dobro ga je premetavalo po žlebu navzdol. Malo pokomentiramo njegove čevlje brez derez in se strinjamo, da bi v malo trših razmerah zaključek znal biti precej slabši. Kmalu pride navzdol še en možakar, njegov kolega. Pove, da je zdrsnil skoraj čisto pod vrhom. Hm, kakšnih 300 m akrobatskega sestopa je torej izvedel. No, kolega še pove, da ima njegov akrobatski pajdaš dereze v nahrbtniku. Svetujem mu, naj pove "akrobatu", da bi manj nosil in imel manj težav, če bi si jih nataknil. Poslovimo se. Pa nato malo razmišljam in mi pride na misel tista gorniško-planinska zdraha. Mogoče pa je prav to razlika med gorniki in planinci!? Planinci nosijo opremo v nahrbtniku ali pa sploh ne, gorniki pa opremo uporabljajo. To bi lahko rekli sicer bolj v šali, pa večkrat opazim podobne zadeve. Sicer pa mislim, da je to odraz odnosa Zavarovalnice-PZS-GRSS, mogoče je še kdo vključen. Država na primer, ki podpira takšen odnos ljudi, ki zahajajo v naravo in gorski svet. Odnos do njih samih in do vseh ostalih ljubiteljev gora. Ker je reševanje pri nas zastonj (vsaj v večini primerov), nihče ne razmišlja o tem, da ga lahko neumnosti v gorah drago stanejo. Jasno, da je zdravje oziroma življenje najvišja cena, ki ga lahko nekdo plača, vendar pa večina o tem ne razmišlja. Na žalost ljudi bolj spravijo k razmišljanju denarne zadeve, na primer stroški reševanja. Poleg tega pri nas sploh ni važno, če si član gorniške organizacije (pri nas na primer PZS) ali ne. Torej lahko hodi po gorah vsak. Čeprav, roko na srce, članstvo v PZS še ne pomeni, da nekdo nekaj ve o gorah. Ker ni kakšnih posebnih zakonskih omejitev, srečaš v gorah vse mogoče ljudi, ki tja sploh ne sodijo. Tako po odnosu, kakor tudi po znanju ter izkušnjah. Imajo pa vsaj mediji kaj od tega. Tokratna zgodba se je na srečo dobro končala, mogoče se kakšna naslednja ne bo tako. Pa srečno in po pameti v gorah!

Boris Strmšek


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

20 komentarjev na članku "Akrobati ali neumneži!?"

Boris Strmšek,

Predalčkanje planinci-gorniki je bolj šala. Ej, se pa hitro vsak piči za takšne stvari, potem pa pobegne poanta vsega. Tukaj gre bolj za to, da se PZS ukvarja s takšnimi neumnimi zadevami, kot je bila tista besedna vojna, po drugi strani pa z lahkoto srečamo na vsaki turi kup ljudi, ki v gore ne sodijo. Tukaj bi morala PZS z državo urediti neko pravno podlago za omejevanje takšnih stvari. Vse v smislu, da se zmanjša število nesreč. A ni škoda vsakega, ki se ponesreči? In če nas kakšen zakon ali pravilo zaradi tega nekoliko omeji, še ne pomeni, da je to katastrofa. Kdor ima primeren odnos do gora in izbira sebi primerne ture, tako ne bo imel težav s tem. Žalostno je sicer, ko slišiš še za kakšno zgodbo, ki odraža stanje v naših gorah. Prav pred kratkim so na Vrtači (menda smer Y) srečali (primerno opremljeni) mariborski gorniki dva gorska reševalca (imela sta vetrovke z znakom GRSS), ki sta bila brez derez in s smučarskimi palicami. Pa prav ljudje, ki bi morali biti primer ostalim. Saj ne gre za to, da ima nekdo več izkušenj, temveč da se manj izkušenim pokaže, kako se hodi po gorah. Mi Štajerci pravimo: Če opreme ne potrebuješ, jo pa v Dravo vrži! V nahrbtniku ali doma ne služi svojemu namenu. In, Matjaž, glede derez našega akrobata - če bi jih imel, ne bi zdrsnil. Toliko glede njegove sreče.


Boris Strmšek,

No, prav zanima me, kaj je ta meč z dvema reziloma. Ker se je treba nato podrejat nekim pravilom? Kdor skrbi zase in za svoje zdravje ter ima primeren odnos do gora in gorništva, verjetno ne bo imel kakšnih posebnih težav s takšnimi in drugačnimi regulativami. In prav zanimivo je, da pa nimamo Slovenci nikakršnih težav, ko gremo v kakšna druga gorstva po Evropi in drugod po svetu, pa se z lahkoto prilagodimo vsem tamkajšnjim pravilom in celo plačujemo razna zavarovanja, dovoljenja, vstopnine in še kaj, samo da se povzpnemo na tamkajšnje vrhove. Kar pa se tiče vzpenjanja z ali brez opreme, varovanja in podobnega, pa je vseno tako, da so gorski reševalci tisti, ki takšne brez primerne opreme in izkušenj tudi rešujejo in ko se identificirajo kot člani GRSS (tako razumem to, če nosijo vetrovke svoje organizacije), morajo delovati kot primer ostalim gornikom. Če pa želijo početi karkoli na kakršnikoli način v gorah (verjamem seveda, da sta omenjena reševalca zmogla tisti zasneženi žleb z lahkoto brez derez in cepinov), pa lahko gredo v gore kot običajni gorniki - brez vetrovk GRSS. Isto velja seveda tudi za vodnike, inštruktorje in ostale. Ko se predstavljajo s svojimi nazivi (kar pomeni nošenje takšnih oznak na oblačilih in opremi) ali so celo v takšni vlogi, morajo biti primer ostalim. Ker takrat se ljudje po njih zgledujejo. In če bodo oni počeli neumnosti, jih bodo počeli tudi ostali. In kje je tu potem vzgoja, ki je osnova za varno hojo v gore? Če jaz počnem neumnosti, jih lahko le kot Boris Strmšek, ne pa kot inštruktor alpinizma, gorski reševalec, vodnik ali karkoli je povezanega z vzgojo in izobraževanjem. To pa je bistvena razlika.


Boris Strmšek,

Temu torej lahko rečemo "regulativna preganjavica" ali kaj podobnega. Pa še vedno nihče ni povedal, zakaj bi bil kakšen zakon, pravila ali karkoli okoli tega slab za tiste, ki hodijo v gore. Če se bo s tem zmanjšalo število polomljenih nog, razbitih glav, invalidov ali celo mrtvih, bo to torej slabo. Saj pravila obstajajo, vendar pa nas na njih spomnijo vsake toliko črne vreče s ponesrečenci, ki jih reševalci prinesejo v dolino. Bognedaj, da bi bil kdo od vas nekoč v njih, ki se tako bojite nekakšne regulative. Ko so s helikopterji reševali naše alpiniste tam daleč v nekih tujih gorstvih, so nekateri takoj dvignili vik in krik, češ, da ne bodo plačevali njihovega reševanja, da pa cel kup neodgovornega folka vsako leto reševalci brezplačno spravijo z gora, pa ne moti. Gre za to, da če nekdo želi početi neumnosti v gorah, naj se temu primerno zavaruje, pa naj potem njegova zavarovalnica plačuje reševanja. Seveda pri vsaki nesreči ne gre za neumnosti, včasih je to splet okoliščin, toda v veliko primerih nesreč ne bi bilo, če bi ljudje nekoliko bolj poskrbeli zase. In potem so tukaj še reševalci, ki pa ob reševanjih tudi tvegajo življenja. In oni morajo pomagati tistim, ki pa jim ni bilo treba početi neumnosti v gorah. V hribe pa ni dobro bežati skozi prikrita stranska vrata, temveč je najbolje iti tja skozi glavna vrata in se v njih lepo imeti. In še enkrat - opreme ne potrebovati ali pa ne uporabljati (ko jo potrebuješ), je velika razlika. Samo v enem primeru si "zasluži" Dravo (ali Bistrico). Ni treba ugibati.


Boris Strmšek,

Eh, eh, eh... Dragi Domen, dobro je vedeti tisto kar zapišeš, pa o tem tudi razmisliti. Glede reševalcev so me opozorili drugi, torej še kdo razen mene razmišlja o tem in se mu takšno nevzgojno obnašanje ne zdi primerno. Sem pa prej narobe zapisal, reševalce so srečali štirje z ljubljanske Matice. Tisto, da so dobili vetrovke za kak evro ceneje, pa še za zdaj nihče ni omenjal in si jih po mojem mnenju še kako zaslužijo. Očitno to druge bolj skrbi. Sam se z nevoščljivostjo ne ukvarjam, temveč me bolj skrbi vzgojni način nekega obnašanja, čeprav načeloma ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo tam slučajno še nekih drugih ljudi. Sicer pa je zanimivo, če vem, da me je nekoč gledal nekdo, ko sem nekaj vodil, kar pa še sam ne vem. Da bi to vodil namreč. Bila je tura našega alpinističnega odseka, vsi smo bili primerno opremljeni, smo se tudi malo povarovali zmes, razmere pa so bile čisto dobre, sicer bi se obrnili. Bil sem sicer res edini alpinistični inštruktor takrat v skupini, toda tudi ostali člani skupine so imeli že nekaj pojma. Pa to sploh ni pomembno, le zakaj kar naprej eni preusmerjate pozornost na stvari, ki niso primerljive!? Mene bolj skrbi, kaj bo, ko bodo naslednjič pobirali katerega od akterjev, ki so tokrat imeli srečo, v črno vrečo. Na kaj boste nekateri takrat preusmerjali pozornost, ko bo v Slovenskih novicah celostranski članek s podrobnim opisom nesreče in raznimi cvetkami? Raje poskušajte razmisliti in svetovati kaj narediti, da do tega ne bo prišlo. Pa to je z moje strani vse (pravzaprav že preveč).


Boris Strmšek,

Jaz sicer nisem v zgodbici omenjal kakšne potrebne regulative, to je potem prišlo z drugega zelnika. Jaz sem samo mislil, da bi bilo bolje, ko reševanje v gorah pri nas ne bi bilo tako zastonj, kot je. Zastonj je namreč le za tiste, ki hodijo v gore, nekdo namreč to tako ali tako plača, večinoma država, torej mi vsi. Helikopterji so državni, prav tako policija in vojska... Če bi reševanje krili tisti, ki ga potrebujejo, bi morali imeti zavarovanje za takšne primere (članstvo v kakšni gorniški organizaciji, ki zajema tovrstno zavarovanje) ali pa pač plačati to iz lastnega žepa. Potem je seveda to povsem drugače. Če bi ljudje vedeli, da jih lahko to dosti stane, bi poskrbeli, da se to ne dogaja. Torej bi se včlanili v gorniško organizacijo, se zavarovali za takšne aktivnosti, se bolje opremili, se gorniško izobrazili, počeli manj neumnosti... Če imaš vrv v nahrbtniku tam, kjer je ne potrebuješ, je to zelo pozitivno. Če pa imaš dereze v nahrbtniku tam, kjer jih potrebuješ na nogah... Eno je previdnost, drugo pa napaka.


Iztok Snoj,

Meni se je zgodba takoj zdela dobra iztočnica za kako opažanje ali mnenje. Malo za šalo: gornika sta nenačrtovano postala dolnika, predvsem pa se nista zavedla, da imata opravka s Strmino! Verjetno jima je strmina postala hujša, kot sta pričakovala...

Pred kratkim me je Boris (ni bil Strmšek) v telefonskem razgovoru podrezal "kako že gre to - dereze brez cepina". Ob neki priliki sem namreč na pavšalno oceno: "Palce in dereze skupaj so smrt! Če imaš na nogah dereze moraš imeti v roki nujno cepin!" tudi sam odgovoril pavšalno, na splošno. V tistem konkretnem primeru bi moral poleg onega napisati tudi to, da sam v razmerah, kot so razvidne na sliki "Šolski primer...", pravzaprav ne bi nosil derez na nogah. In da sem že imel na zadnjih 300m višine proti Kredarici na nogah dereze, pa so roke držale palice. Tudi nekaj izkušenih sem videl tako hoditi po taisti strmini. Na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi v takem pa sestopal brez cepina v rokah.

Tu gre za obrnjeno situacijo. Ali bi sam tudi šel v takih razmerah brez derez na nogah? Odvisno od takratnega počutja, kondicije, navajenosti hoje po snegu in še česa. Na primer, česa si želim izkusiti. Dobro, postavim se v kožo, da si nisem nataknil derez, ker bi turo rad doživel malo bolj "svobodno" in bi si na njej želel loviti malo finejših občutij. Kako bi ravnal tedaj? No, predvsem cepin bi uporabljal skrbneje, bil pripravljen na morebiten zdrs. Če bi že sredi oziroma pred najstrmejšim delom ocenil, da hodim proti meji svojih tehničnih zmožnosti in da se bodo razmere zgoraj poslabšale, bi si rade volje nataknil tudi dereze. V kakem drugem primeru (dobre razmere v Jalovčevem ozebniku) bi zaradi varnosti imel vedno nataknjene dereze (tam sem moral enkrat zelo hitro odskočiti, pa bi to bilo brez derez na nogah tvegano...). Skratka, težko najdem kako uporabno pravilo.

V takih primerih, kot je bil ta, rad uporabim primerjavo s tenisom. Prva napaka ponavadi ni usodna, druga pa že šteje pike. Če se je neuporaba derez kasneje pokazala kot prva napaka, je bila "usodna" druga napaka - to, da se ni pravočasno ustavil s cepinom, da pravzaprav ni obstal tam gor s cepinom.

Pomembno se mi zdi tudi to: da bi kar najbolje znal oceniti svoje zmožnosti, da bi znal vedno dobro oceniti konkretno situacijo, da bi si izboljšal (notranji) občutek. Zraven štejem tudi to, da bi znal pravilno ravnati z opremo, kadar se odločim jo uporabljati.


Iztok Snoj,

Ob neki drugi poobjavi je nastala diskusija o spremni sliki. Da je slika bistven del sporočila, vedo vsi politiki. Zato je časopisje polno slik, kako se politiki rokujejo, smehljajo, posnetki so iz avtentičnega okolja. Vendar v teh člankih manjka bistveno. Iz besedila izvemo le to, kaj so se politiki dogovorili, da bodo povedali novinarjem. O tistem, kaj so se pogovarjali zares, ne izvemo nikoli. Z avtentično sliko nas želijo prepričati, da so izjave na novinarski konferenci tisto, kar so se tudi dogovorili.

Tule so slike pomembne, saj se iz njih vidi, kje navedbe v besedilu šepajo. Ja, avtentično sliko je lažje posneti kot izbrati avtentično besedo.

Berem: "Zagledam Vesno, ki presenečeno gleda za oblakom snega, v katerem zagledam roke in noge, tu in tam se pokaže še kaj druga, kar spada k možakarju, ki se vali navzdol. Dušan in Vinko skočita na eno stran, jaz na drugo, da nas valeča zadeva ne spodnese." Napisano je zabavno, ni kaj. Lahko iz tega sklepam, da je bila situacija samo komična, ne pa tudi resna?

Preberem, da se je gospod valil. To se zdi resneje! Takoj zatem: »… se pa obupano trudi, da bi se ustavil s cepinom, pa mu to ne uspeva najbolje.« Mogoče ne razumem pojma valjenje, saj se med valjenjem ne moreš obupano truditi ustaviti se s cepinom. Kaj pravijo slike? Videti so zelo avtentične. Dilemo, ali se je »možak«, »zadeva« zares valil, rešita dve sliki, na katerih se vidi, kako se »pajdaš« trudi (po moje čisto na pravilen način) ustaviti se s cepinom. Torej ni videti, da je bil brez izkušenj.

Ena od gornjih slik kaže, kot bi bil Turski žleb malo bolj strm tobogan, lepo zaobljen in zalit, pa mehko obložen s svežim snegom.

Nadalje: »se strinjamo, da bi v malo trših razmerah zaključek znal biti precej slabši«. Sam se z ugotovitvijo ne strinjam, saj bi se po mojem mnenju omenjeni v malo trših razmerah zelo verjetno odločil drugače.

Mislim, da se nobenemu ni nič hudega pripetilo. Kar nekaj ljudi je bogatejših za izkušnjo, za nekatere je lahko dragocena. To so izključno in samo opažanja, kako sem razumel to zgodbo.


Domen Zupan,

Strinjam se, da naj zakon (ali pa kak drug predpis) uredi primerno zavarovanje za gornike, da naj naredi red na področju divjega vodenja (vodenja vodnikov brez ustrezne licence), da naj regulira še kak sistem, ki bi izboljšal varnost v hribih, da bi se pa zakon z represivnimi ukrepi "spravil" na posameznika in s tem položil odgovornost na njegova pleča, je pa precej brezpredmetno in tudi težko predstavljivo! Preventivno je namreč zadeva že sedaj zelo solidno regulirana, vsak odgovoren gornik se ima možnost za zelo majhen denar ali celo zastonj, kot lahko preberemo ravno na teh straneh, izobraziti in izpopolniti za varen obisk gora, izkušnje pa nas učijo, da represija običajno ne prinese večega reda in varnosti na posameznem področju!

Pa še nekaj se zavedajmo - pod kožo smo vsi krvavi, tudi mimo mene je že letel identičen projektil v Turskem žlebu, pa smo bili vsi preveč zaposleni s tem,da smo se mu uspešno umaknili in nikomur niti na kraj pameti ni padlo, da bi se drl za njim in prav tako sem imel že priložnost opazovati skupino, ki jo je ravno Boris v ne preveč dobrih snežnih razmerah vodil po Kopiščarjevi na Prisojnik in smo se ostali na grebenu le čudno spogledovali... Pa ne presojam in še manj obsojam nikogar, samo malo neumni se mi zdijo očitki na nekoga, ki v gorah za "hvala lepa" pokaže včasih že prav nerazumen nivo požrtvovalnosti, potem pa se mu meče naprej ena uporaba oz. neuporaba derez v "Y", zato ker je imel pač oblečeno vetrovko, ki jo je na račun svoje požrtvovalnosti dobil za kak evro ceneje!!?


Stane Škrjanec,

Sam delim tako Matjaževo kot Markovo mnenje. Bi pa dodal le naslednje. Smo slovenski gorniki res toliko 'slabši' od tujih? Povsod so izjeme. Ne rečem, obveščanje in opozarjanje res nikomur ne škodi, a posploševati ...

In tisti Štajerski rek, Boris.

Moram priznati, da sem kar dosti v hribih in mi prijatelji nemalokrat pravijo: "Pa kaj za vraga nosiš vse s seboj v tako obilnem nahrbtniku?!"

Vsak zase že ve ...

Opreme ne uporabljam vedno (redno), jo pa po potrebi. Da bi jo pa po vseh turah, ko je nisem potreboval, 'metal v Bistrico ...'

Regulativ se pa že od majhnega bojim. Če bodo v prehudi obliki nekoč le prišle, bom v hribe pač 'bežal' skozi še bolj prikrita stranska vrata.

Lp.


Gorazd Gorišek,

Ali kdo ve, kje se da spremljati nazaj vrteči se števec članov PZS? Da bomo vedeli, kdaj bomo "tam". Po "podelitvi priznanj" pa "hop" čez Karavanke. Žalostno je to in sram me je, a žal gre vse skupaj res v to smer ...


Marko Kern,

Strinjam se z Matjažem, regulativa države v gorah je meč z dvema reziloma.

Boris, spomnim se, da sem pred leti bral tvoj zapis iz Triglavske stene, kjer si zapisal, kako si brez varovanja plezal spodnji del neke smeri. Pa so bile težave okoli petice. Kdo drugi pa petice ne bi lezel niti z varovanjem. Podobno je vzpenjanje po zasneženem žlebu Vrtače. Kakor kdo glede na izkušnje pač oceni, kaj je za njega še sprejemljivo varno...


Marko Kern,

Nihče ne obsoja Borisa, zakaj neki bi ga. Gre za pro et contra (in to na čisto konkretnih primerih) glede takšnih zakonskih regulativ. Sam enostavno ne morem požreti podobnega omejevanja.

Glede norih akrobatov in obsojanja pa samo tole. Podobne traparije bi se lahko zgodile marsikomu od nas. Bom čisto enostavno zastavil: kdo še nikoli ni imel vsaj majhnega problema priti s smuči na dereze, ko je v pomrznjenem/trdem sneg predolgo vztrajal na 'komot' varianti, potem te pa preseneti kakšna požlejena plošča. Podobno velja za pešake...


Marko Kern,

Neuradno se nekaj govori, da letos helikoptersko reševanje pri nas ne bo zastonj. Več ne vem. Zaenkrat sem član PZS, A članarina.

Ampak če bo res tako, potem mi to zavarovanje ne bo krilo helikopterja. Ali lahko kdo poda kakšno uradno informacijo.

Če te informacije ne dobim, se grem za leto 2009 po vsej verjetnosti včlaniti v OAV, s čimer odlašam že par let, ker se mi zdi trapasto včlanjevati v gorniško organizacijo pri sosedih. Ampak če bo treba, potem ne bo dileme...


Filip Vidmar,

Ne bi komentiral, ampak skozi Turški žleb pa ne morem.


Andrej Kecman,

Regulativa?

Saj imamo alpinistično šolo na podlagi programa KA in njene podkomisije.

Dereze gredo s cepinom, s cepinom se moramo znati ustavljati in naj bi stvari na začetku sezone ponovili, če še znamo, priporočljivo vadimo brez derez na pobočju z iztekom na ravnino.

Tudi GRZS organizira tečaje varne hoje.

Marko omenja zaplet na trdem pobočju na smučeh, izkušnje! Jaz sem bil enkrat toliko tišast, da sem se zagugal na srenačih sredi Podrte gore. Ne predstavljam si manevra s smuči na dereze brez cepina in pomožnih vrvic, kar spada v obvezno opremo, vsaj kolikor toliko varnega ne, že s cepinom in pomožnimi vrvicami je bilo pestro.

Osveščanje je omenil Bor. Ja, saj rečemo, včasih nas grdo pogledajo in delajo po svoje, pa saj več kot to ne moremo, žal pa mnogi priložnosti za še eno napako niso dobili.

Strmina je plezal z vrvjo v nahrbtniku? Osebna odločitev, ki je regulativa ne bo preprečila, tako kot hojo z derezami in palicami ne.


Klemen Belhar,

Predlagana regulativa se nekoliko tepe s svobodo gibanja, tako da to verjetno ne bi uspelo. Poleg tega veljata nezapisani pravici do neumnosti in do samomora.:) Tega se ne da preprečiti.

Precej pa lahko dosežejo vzgoja, ozaveščanje in zavarovalniške zahteve. Tu je možno storiti ogromno z le malo volje in vložka.

Se mi zdi prav, da se občasno izpostavi kakšen primer. Ne zdi se mi pa prav, da sedaj obsojate Borisa, ko bi morali akrobata.


Matjaž Novak,

Je imel pa možakar srečo, da ni imel derez na nogah, ob takem kotaljenju se sicer nebi dobro končalo.

Ljudje z željo po zakonski regulativi države v hribih bi lahko kdaj pomislili tudi na to, da je le ta vedno meč z dvema reziloma.

Predalčkanje, kdo je planinec /gornik, je nivo, do katerega je večina planinsko-gorniške javnosti v preteklem letu zavzela negativno stališče.

Lp Matjaž


Matjaž Novak,

Boris je napisal: "le zakaj kar naprej eni preusmerjate pozornost na stvari, ki niso primerljive!?"

Boris poglej, bil si opažen, ko si plezal raztežaje težke IV z vrvjo v nahrbtniku. Tudi glavni akter tvoje zgodbe je imel dereze v nahrbtniku. Seveda stvar ni povsem primerljiva, ti si izkušen alpinist, on pa le planinec akrobat. Ampak, če bo država z regulativo posegla vmes, se boš z lahkoto v momentu znašel na drugi strani zakona ker bo takrat nekdo drug odločal o tem, kaj je primerljivo in kaj ne. Verjemi.

Se strinjam s teboj, vzgoja je bistvenega pomena in najbolj učinkovit način je vzgoja z vzgledom. Na tej točki mora vsak sam pomesti pred svojim pragom.

Lp Matjaž


Davo Karničar,

Seveda se nam lahko zgodi, dopustite vendar, da bi šlo na bolje (varneje) Le kdaj bomo doživeli, da bo sklenjen krog; zavarovanje - reševanje - raziskovalci nekoristnega sveta. To bo koristilo! prepričan sem, kot reševalec na eni in rizičen obiskovalec gorskega sveta na drugi strani.

Nošenje "vetrovk GRZS" Vsak,ki pomaga, je zlata vreden! Nekateri vso svojo energijo in čas posvetijo reševanju, nekateri so tudi sicer zelo dejavni v gorah, tretji se zadovoljijo s statusom... Ob vseh spremembah v organiziranju in delovanju bo gotovo na vrsti tudi kodeks, ki bo opozoril na primernost izkazovanja pripadnosti GRZSju.


Jože Šolar,

Zadeva je očitno podobna kot če najdeš odvrženo denarnico in jo neseš na policijo. Kakorkoli boš po tem obračal, boš sam glavni osumljenec. Kje je krivda? Pomanjkljive regulative, nesposobni organi oblasti, slaba samozaščita? Kakorkoli se boš izvijal, vselej bodo tvoje izgovore obrnili in te spraševali: »No priznaj, vsaj ko si bil majhen, si pa le stisnil kakšen bonbon iz novoletne smrečice?« Bog ne daj, da se vtikaš v stvari, ki jih počnejo vsi, ti pa si s prstom pokazal naje!

S čim si je ta primer zaslužil poimenskega blatenja in to celo od ljudi, ki zanje cela vas ve, da so največji grešniki, čeprav hočejo pri nedeljski maši sedeti vedno v prvi vrsti?

Očitno imamo sprevržena merila in radi meljemo prazne otrobe samo zato da se kadi. Sploh sedaj proti koncu počasi že smrdi, ker se čuti da nekje izteka gnoj-nica.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46093

Novosti