Kaj je AvaLung II? Black Diamond: To je usmernik pretoka in filtriranja zraka, združen v izredno lahkem pasu, ki omogoča osebi, zakopani pod snegom, da izkorišča (diha) zrak neposredno iz snega. Enosmerni ventili znotraj sistema usmerjajo izdihani zrak, poln CO2, navzven na koncu pasu, stran od mesta vdiha.
AvaLung II je oblikovan tako, da ustvari možnost za dihanje, ko je naša glava pod snegom in je dihanje iz zračnega žepa okoli nje oteženo ali nemogoče.
Pomembno je razumeti in sprejeti zmožnosti, uporabnosti in omejitve AvaLunga.
Plazovi so lahko morilci. Spoštovanje naravnih zakonitosti in izogibanje nevarnim terenom ter nestabilnemu snegu, je edina prava rešitev. AvaLung II lahko skupaj s poučenimi in zanesljivimi partnerji, lavinskimi psi, nahrbtniki z napihljivimi vrečami, lavinskimi-plaznimi žolnami, lopatami, sondami in drugimi pripomočki ter znanjem, kako jih pravilno in učinkovito uporabljamo, omogoči, da lahko uspešno rešimo zasuto osebo. Poleg običajne opreme so najpomembnejši spremljevalci izkušnje in znanje o naravi snega, pametna presoja in zdrav razum pri sprejemanju preudarnih odločitev.
AvaLung ne more odločati namesto nas in nas sam po sebi ne more rešiti, če smo zasuti. Lahko pa zagotovi potencialno zalogo zraka, ko smo pokopani pod snegom ali po padcu v snežno razpoko. Tudi če smo opremljeni z AvaLungom II, so naši partnerji tisti, na katerih je odgovornost, da nas najdejo in izkopljejo. Black Diamond nam toplo priporoča obisk tečaja o nevarnostih plazov in reševalnih tehnikah, preden vstopimo v svet bele opojnosti. Predvsem pa nikoli ne smučajmo sami.
Zmožnosti AvaLunga
AvaLung je zasnovan tako, da lahko:
- izvleče zrak iz snega in s tem potencialno omogoči zasutemu, da diha medtem ko čaka na pomoč
- odstrani izdihani zrak od mesta vdiha
- zmanjša možnost zamrznitve zračnega žepa pred obrazom
- sprosti dihalne poti oziroma onemogoči njihovo zamašitev
Uporaba Avalunga II
Le pravilna uporaba AvaLunga omogoča njegovo pravilno delovanje.
Preden začnemo uporabljati AvaLung II, moramo sneti zaščitni plastični pokrovček z ustnika. (Ne uporabljajte vašega novega AvaLunga II, če zaščitni pokrovček manjka – prosimo, vrnite napravo prodajalcu.)
1. AvaLung II naprava je namenjena le kombinaciji z AvaLung Black Diamond pasovi.
2. Vedno nosimo Avalung II na zunanji strani vseh oblačil. NIKOLI ne nosimo vetrovke ali kateregakoli oblačila preko AvaLung II pasu. Da bi AvaLung II pravilno in učinkovito deloval mora biti v neposrednem stiku s snegom.
3. Preko AvaLung pasu lahko nosimo nahrbtnik, preverimo le, da ne pokriva izhodne cevi - v tem primeru uporabimo drugačen nahrbtnik
4. Vedno zapnimo AvaLung pas in zategnimo trakove, preden vstopamo na plazovit teren
5. Preverimo delovanje AvaLunga II pred vsako uporabo tako, da dihamo skozi ustnik. Posebej preverimo njegovo delovanje po vsakem padcu; biti mora prost snega, ledu in vsake umazanije.
6. VEDNO imejmo ustnik v pripravljenosti ali kar v ustih, ko se podajamo v globok ali nestabilen sneg. Ustnika ki je spravljen v svojem žepku v pasu, v primeru zasutja ne moremo uporabiti.
7. Ko smo zasuti, bo izdihovanje skozi nos bistveno povečalo koncentracijo ogljikovega dioksida pred obrazom in potencialno pred sesalnim ventilom naprave. Tako lahko izdihan zrak še enkrat vdihnemo in s tem bistveno zmanjšamo učinkovitost AvaLunga II. Tehnično vzeto bi uporaba nosnih sponk bistveno zmanjšala možnost ponovnega vdiha z ogljikovim dioksidom kontaminiranega zraka, vendar je glede na divjo naravo plazov težko pričakovati, da bi sponko nameščali potem, ko nas že odnese, ali pričakovati, da bo ostala na nosu, četudi bi jo namestili predhodno.
8. Da bi se prepričali, da naprava učinkovito deluje tudi brez prednosti, ki jih nudi uporaba nosnih ščipalk, je Black Diamond izvedel vrsto kontroliranih testov brez uporabe nosnih ščipalk, v seriji preko 20 zasutij trajajočih 60 min ali celo več. Brez AvaLunga so se testiranci spopadli z resnimi zdravstvenimi težavami že po 5 do 10 minutah! Če se torej znajdemo zakopani, četudi brez nosnih ščipalk, ostanimo mirni in zbrani; poskusimo se osredotočiti na to, da izdihujemo samo skozi AvaLung. Nosne ščipalke so bile dane testirancem zato, da bi zmanjšali vpliv izdihovanja skozi nos, pa tudi da bi zadostili direktivi o Osebni varnostni opremi (89/686/EEC), aneks II, Odstavek 3.10.1. Tako se pred uporabo seznanimo z vsemi informacijami o sposobnostih in omejitvah AvaLunga II še preden jo uporabimo.
9. Ko je ustnik v ustih, ga moramo varno držati v njih, če želimo da bo AvaLung deloval pravilno. Ko drvimo v plazu ali smučamo v globokem snegu, padamo v t.i. drevesni jašek. Tedaj mora biti ustnik trdno v ustih (če ga čvrsto zgrabimo z zobmi, je možnost da ga uspešno zadržimo v ustih veliko večja). Usta morate imeti ves čas zaprta, ne samo da lahko zadržimo ustnik v ustih ampak tudi zato, da preprečimo vdor snega vanje. Če sneg prodre v usta, lahko to ustavi pretok zraka in onemogoči delovanje AvaLunga oziroma možnost uporabe ustnika.
10. Vadimo smučanje-hojo z ustnikom v ustih. Tako se bomo privadili nanj in našli najboljši položaj. Vadimo tudi vstavljanje ustnika v usta s pomočjo rok ali celo brez. To bo omogočilo da se navadimo postopkov, ki nam bodo omogočili, da bomo hitro in uspešno vstavili ustnik, v primeru sproženja plazu, med smučanjem po celcu oz. po nestabilnem snegu, med padcem v globok sneg in podobno.
11. Ko AvaLung ni neposredno v uporabi in ni očitne nevarnosti snežnega plazu, je lahko ustnik spravljen v žepu naramnice. Ko pa pričakujemo nevarnost MORA biti ustnik že v ustih oziroma v pripravljenosti. Če je ustnik v pravilnem položaju pripravljenosti, je lahko hitro in učinkovito nameščen v usta.
12. AvaLung II je potrebno po uporabi posušiti. Prav tako mora biti očiščen po vsaki uporabi, kakor tudi pred vsako novo sezono uporabe (glej navodila za čiščenje). Obesimo AvaLung za ustnik in počakamo, da se temeljito posuši. Popolno sušenje lahko traja tudi več dni. Pozor: bodimo pozorni, da pri nameščanju ali hranjenju ustnika ne poškodujemo ali celo počimo njegove gibljive cevi.
Nega in vzdrževanje
Ne prilagajajmo in spreminjajmo AvaLunga II na kakršenkoli način. Po vsaki uporabi temeljito posušimo AvaLung II preden ga pospravimo. Hranimo ga v senčnem in hladnem prostoru, ne v bližini vročine. Naj ne pride v stik s korozivnimi sredstvi, kot so baterijska kislina in razna razredčila. Ko ga ne uporabljamo, imejmo vedno ustnik shranjen v njegovem žepu.
Nasveti k uporabi, če smo zakopani pod snegom
1. Potrudimo se ostati mirni
2. Osredotočimo se na dihanje. Dihajmo nadzorovano, polno, globoko in enakomerno.
3. Zelo pomembno je, da z usti popolnoma objamemo ustnik. Vdihovanje in izdihovanje mora potekati samo skozi AvaLung II, sicer je njegovo delovanje bistveno slabše.
4. Sčasoma si bomo naredili zračni prostor okoli sebe. V tem primeru pritisnemo Avalung II ali z delom namenjenim vdihu ali z zadnjim koncem namenjenim izdihu, v sneg. To lahko omogoči nadaljnje dihanje oziroma ločevanje ogljikovega dioksida od zraka, ki ga vdihujemo.
Čiščenje
AvaLung očistimo po vsakih treh dneh uporabe in vsakokrat, ko bo shranjen več kot tri dni po uporabi. Če AvaLung uporabljajo različne osebe, je visoka stopnja dezinfekcije močno zaželjena.
- odstranimo AvaLung iz pasu
Za generalno čiščenje in odstranjevanje plesni in vonja:
- namočimo AvaLung za dve minuti v raztopino enega mililitra belila za perilo v enem litru vroče vode (43°C)
- izmenično namočimo AvaLung v vodno raztopino joda, narejeno tako, da dodamo približno 8 mililitrov jodove tinkture enemu litru vroče vode (43°C)
-visoka stopnja dezinfekcije: uporaba AvaLunga med več osebami zahteva temeljito dezinfekcijo naprave med vsako posamezno uporabo. Učinkovita
visoka stopnja dezinfekcije vključuje pravilno pred-čiščenje, uporabo primernega dezinfekcijskega sredstva, večkratno splakovanje s svežo vodo, predznanje oz.
izkušnje, varno rokovanje s kemikalijami, pravilno prezračevanje, ekološko odstranitev uporabljenih kemikalij in ustrezen sistem beleženja. Black Diamond priporoča uporabo Cidex OPA. Za več informacij povprašajte pri Black Diamondu ali obiščite spletno stran »Advanced Sterilization Products« (www.cidex.com). Če dvomimo v pravilnost in učinkovitost dezinfekcijskega postopka, ne souporabljamo AvaLunga.
- energično stresajmo in izsušimo raztopino
- večkrat splaknimo s čisto toplo vodo
- izsušimo in stresimo ven vso preostalo tekočino in posušimo AvaLung
- NE perimo AvaLunga v stroju
- NE odpirajmo mrežaste vrečice za filtracijo, ker lahko uničimo napravo in razveljavimo garancijo
Pas:
- odstranimo AvaLung II iz pasu
- ročno operimo v hladni vodi
- obesimo ga, da se posuši
- ne likamo
- AvaLung moramo pregledati in ga skrbno vstaviti nazaj v pas. Pomembno: vedno vstavimo AvaLung v pas tako, da ko imamo pas na sebi, gleda ustnik proti našemu obrazu.
Omejitve in dodatna opozorila
Sama narava, velikost in srditost snežnega plazu omejujejo okoliščine v katerih lahko učinkovito uporabimo AvaLung II. Če nas ujame snežni plaz, lahko umremo zaradi različnih poškodb kot so poškodbe glave, hrbtenice, poškodbe zaradi udarcev ali naleta na drevo oziroma skale, plaz nas lahko stisne tako, da ne moremo razširiti ali skrčiti prsnega koša, da bi lahko dihali, lahko nas vrže skozi gozd ali preko prepada, lahko se podhladimo in še vrste drugih vzrokov. Četudi imamo ustnik ob začetku plazu trdno v ustih, lahko silovitost plazu, nagonsko kričanje ali klicanje, panika ali kombinacija naštetega odtrga ustnik iz naših ust, brez tega pa AvaLung ne bo pravilno deloval in nas oskrbel z zrakom, ko smo zakopani ali kako drugače preživeli plaz. Tudi če preživimo snežni plaz, ali zdrsnemo v drevesno snežno jamo z ustnikom varno v ustih, lahko umremo zaradi podhladitve ali zadušitve (odvisno od količine oblačil, ki jih imamo na sebi in časa ki preteče do rešitve). AvaLung II nas ne bo obvaroval pred poškodbami, podhladitvijo, nepravilno uporabo, slabim odločitvam in ostalimi povezanimi tveganji in nevarnostmi.
AvaLung ne zmore preudarno odločati namesto nas in nas sam po sebi rešiti izpod plazu.
Če pademo v nezavest, prav tako ne moremo pravilno uporabiti AvaLunga, čeprav je ustnik trdno v ustih.
Ava Lung se ne bo sam očistil izbljuvkov, če bomo bruhali po njem ali vanj.
AvaLung II NE BO delal pod vodo.
Dihanje skozi AvaLung v zelo mrzlem zraku lahko povzroči nastanek ledu znotraj same naprave. Nastajanje tega ledu lahko ovira pretok zraka ali celo onemogoči pravilno delovanje ventilov. Kot splošno pravilo velja, da naj AvaLunga II ne bi uporabljali pri temperaturah nižjih od -20°C. Če opazimo ali posumimo, da je v napravi led ga poskusimo odstraniti s stresanjem skozi ustnik ali z ogrevanjem in izlivanjem nastale vode na obeh straneh naprave. Če AvaLung preneha delovati zaradi nastalega ledu je ogrevanje in praznjenje naprave nujno, če želimo, da bo deloval. V primeru da smo zakopani pod snegom, bo temperatura okoli nas zaradi naše telesne toplote narasla. To bo zmanjšalo možnost zamrznitve naprave, vendar se lahko zanesemo le na napravo, ki je pravilno delovala pred zasutjem.
Ker je Avalung naša pomoč pri dihanju, obstaja v primeru izmenjave ali posoje naprave možnost za prenos katere od bolezni dihal. Zato naj bo naš AvaLung čimbolj samo naš. Ne delimo ga z nikomer, ne da bi ga pred in po uporabi ustrezno razkužili.
Pregledovanje in prenehanje uporabe
Temeljito pregledujmo naš AvaLung II, vsaj enkrat mesečno ali vsakokrat ko vzamemo napravo iz pasu in kadarkoli posumimo v fizično poškodbo. Preglejmo ustnik in izpostavljene cevi, ter samo-testirajmo napravo z dihanjem skozi njo, pred in po vsaki uporabi. Nemudoma jo prenehajmo uporabljati če:
- se pojavijo razpoke ali luknje kakršnekoli vrste
- je mrežast material, ki pokriva napravo strgan, natrgan ali prekomerno obrabljen
- če so cevi naprave napokane ali razbarvane oziroma lisaste.
Prav tako prenehajmo uporabljati AvaLung, če je izrazito obrabljen; pa čeprav ni vidno poškodovan. Če smo v dvomih, ga zavrzimo. Odločitev kdaj prenehati z uporabo naprave zahteva skrbno presojo in razumen pristop, glede na zgodovino uporabe (in možne nepravilne uporabe). Vsaka poškodba ali prekomerna obraba in izraba pomenijo konec uporabe. Bodimo posebej pozorni na mrežast filtrirni material, ki pokriva ohišje ventilov znotraj pasu. Kakršne koli poškodbe na njem ravno tako pomenijo, da je čas za zamenjavo naprave. Maksimalna priporočena življenjska doba AvaLunga je pet let.
Ko dokončno prenehamo uporabljati AvaLung, ga uničimo, da preprečimo nadaljnjo uporabo.
Uporaba rabljene naprave
Poznati moramo zgodovino našega AvaLunga II, da bi mu lahko popolnoma zaupali.
Proizvajalec nam svetuje
Odsvetuje: uporabo katerekoli rabljene opreme.
Pozor: Če vas je zasul snežni plaz in ste imeli na sebi AvaLung , nam prosim opišite dogodek. Nadvse radi bi prisluhnili vaši izkušnji
Oznake:
Na AvaLungu II najdete naslednje oznake:
Black Diamond: ime proizvajalca
AvaLung: ime osebne zaščitne opreme
CE01S8: znak CE označuje, da je izdelek odobren s strani evropske skupnosti zanjo Deutche Montan Technologie GmbH, Am Technologiepark 1, 45307 Essen, Nemčija, pod zaporedno številko 0158.
Omejena garancija
Z enoletno garancijo od datuma nakupa v maloprodaji kupcu jamčimo, da so naši izdelki brez napak v materialu in izdelavi. Če kupec odkrije napako, naj izdelek nemudoma pošlje na enega od navedenih naslovov. Tak izdelek bomo brezplačno nadomestili z novim. To je obseg naše odgovornosti, ki je v skladu z veljavno garancijo izdelka. Po izteku veljavnega garancijskega roka je kakršnakoli odgovornost izključena.
Izključitev garancije
Ne nudimo garancije za normalno obrabo in izrabo naših izdelkov, nedovoljeno predelavo, nestrokovno uporabo in neprimerno vzdrževanje, kakor tudi ne za poškodbe, nastale pri nesrečah, nepazljivostih in pri uporabi, za katero izdelek ni predviden. V skladu s to garancijo imate določene pravice, ki se lahko razlikujejo glede na državo. Razen s to garancijo izrecno navedenega jamstva ne prevzemamo nobene odgovornosti zaradi neposredne, posredne ali naključne posledice oziroma kakršnekoli druge škode, ki bi nastala z uporabo naših izdelkov.
Ta garancija velja namesto vseh drugih garancij, izrecno ali molče, vključno, vendar ne omejeno, z implicitno garancijo za običajno komercialnost ali sposobnost uporabe za določen namen.
Mnenje preizkuševalcev
Vsaka naprava, ki je povezana z dihanjem, je povezana med drugim tudi z glavo. Prvi vtisi po dihanju skozi ustnik so zelo različni. Od povsem enostavnega umirjenega dihanja, do zelo neprijetnih trenutkov ob povečanem-zasoplem in hitrem dihanju.
Naprava nam omogoča povsem nova spoznanja. V kolikor se že slučajno znajdemo v snežni gmoti, se takoj pokaže, da je osnovni problem že v tem, da ti sneg na vsak način hoče zamašiti dihalne poti. Tu se že pokaže ena od prednosti. Če si še pravi čas vstavimo ustnik in ga trdno in zavestno stiskamo z zobmi, lahko nemoteno dihamo. S tem preprečimo tudi zasoplost.
O dovodu svežega zraka in odvajanju izdihanega je že dovolj opisanega s strani proizvajalca, se pa kaj hitro pokaže, da je veliko odvisno od vrste snežne gmote, njene teže in pritiska, ki ga gmota ustvari. Pri poizkusih se hitro pokaže, ali sploh še lahko premikamo prsni koš in trebuh za dihanje.
Kot se kmalu izkaže so lahko prisotni problemi, ki jih povzročijo poškodbe, kri, slina in drugi izcedki. Vse to onemogoča normalno dihanje. Največji problem pa predstavlja zadihanost. Če poizkusimo vstaviti ustnik in dihati takrat, ko smo globoko zadihani, po teku v klanec, odmetavanju snega, se izkaže, da nas zagrabi panika in poizkušamo hitro in globoko dihati. Tega pa naprava in naše doživljanje ne sprejme in kaj hitro se pojavi panika. Verjetno, da takšno dogajanje v realni situaciji vodi v zelo hiter konec. Zato je smiselno, da napravo, ko jo kupimo tudi dodobra preizkusimo. Najbrž bo trenutek, ki ga doživimo ob preizkusu dovolj, da bomo še bolj previdni in se bomo nevarnih okoliščin na daleč ognili.
Smiselno bi bilo preizkusiti namesto ustnika tudi masko, ki bi zajela poleg ust še nos. Takšna maska bi zaustavila prodiranje snega tudi v nos, vendar se obenem že pojavi vprašanje dobre pritrditve. Prav tako je z masko že povezana dodatna teža, ki je pri obravnavanem modelu res majhna, skorajda zanemarljiva.
Nekoliko je tudi vprašljiva trdnost spodnje cevi, ki je manj trdna kot zgornja.
Po našem mnenju je Avalung dobro nadaljevanje opreme, ki je že uveljavljena. Ob vse boljši ozaveščenosti pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo snežni plazovi, dobri teoretični in praktični podučenosti o snegu, lahko ločimo proti plazno opremo na dve veji:
- izbira opreme za preprečevanje popolnega zasutja s snegom (nahrbtnika z napihljivimi vrečami) oziroma oprema, ki omogoča podaljšan čas dihanja čas ob morebitnem zasutju (avalung)
- uporaba žoln, lopat, sonde...
Pri lavinskih žolnah (plaznih, ali pa jih kličemo kar po imenih proizvajalcev), je Avalung povsem logično nadaljevanje opremljanja. Dobra treniranost za hitro in učinkovito delo z žolnami se odlično dopolnjuje z Avalungom.
Seveda je najboljše, da se pač na daleč izognemo nevarnim območjem. Vendar pa se vseeno pojavijo situacije, ko smo prisiljeni, da se izpostavljamo nevarnosti zasutja. Tu so prisotni predvsem trenutki na reševanjih. Poleg tega pa se velikokrat izpostavljamo vodniki lavinskih (reševalnih, plaznih) psov, ki se že ob učenju treniranju psov zakopavamo v snežne luknje-grobove. Pri takšnem delu pa je Avalung nedvomno zelo modra izbira za samozaščito ob morebitnem podrtju snežne luknje, ponovnem plazu in drugih nepredvidljivih okoliščinah.
Za nadaljevanje in bolj varno uporabo bomo morali naprave še bolj preizkusiti, vendar pa se bo ob sodelovanju zadeva lahko še bolj dopolnila in postala bolj dostopna. Izbira med samostojnim AvaLungomin in vgrajenim v nahrbtnik pa je izbira posameznika. Več pa ob koncu preizkušanja!
Klemen Miklič – GRS Kamnik
Dušan Orehek – NovaSub
Genadij Štupar - inštruktor GRS, vodnik lavinskega psa
Saša Štupar – št. med
Pripravil: Boris Štupar - komisija za reševanje iz plazov GRZS
Avalunga je v preizkus posodila družba Amonit 07 d.o.o. Trpinčeva ulica 39, 1000 Ljubljana dusan@amonit.si
Viri:
Navodila Black Diamond – Slo: Dušan Brezigar
AvaLung
Fiziologija potapljanja - Dean Horvat
Revija Navtika Kapital – Fiziologija potapljanja - Potapljanje na vdih
Dean Horvat, Nekaj o dihanju
Kako dihamo, je odvisno od:
- arterijskega pritiska O2,
- tenzije CO2,
pH organizma, predvsem krvi,
refleksnih mehanizmov v pljučih in stenah prsnega koša,
kontrolne aktivnosti možganov.
Arterijski pritisk O2: Če v zraku, ki ga vdihujemo ni dovolj kisika, se poveča potreba po dihanju, čemur strokovno pravimo hipoksična potreba po dihanju. Tudi kisik sam je respiratorni stimulans.
Tenzija CO2: Ogljikov dioksid je še močnejši respiratorni stimulans kot kisik. Pravzaprav je med vsemi zgoraj naštetimi faktorji ravno CO2 tisti, ki najbolj vpliva na razvoj potrebe po dihanju. Pri fizični aktivnosti nastaja tendenca, da bi se nivo CO2 v telesu povečal, vendar zgolj minimalno povečanje koncentracije CO2 v telesu sproži ustrezno spremembo v frekvenci dihanja, s katero naše telo hitreje izloča CO2 - tako hitro, da tudi pri zelo povečani fizični aktivnosti ne prihaja do bistvenih razlik v količini CO2 v primerjavi s količino le-tega v mirovanju.
pH organizma: CO2 je produkt oksidativnega metabolizma (presnove, pri kateri se porablja kisik) in se kot tak izloča iz organizma tako, da ga preprosto izdihamo. Od posameznih celic, v katerih CO2 nastaja pa vse do pulmonarnih alveolov (pljučnih mešičkov), kjer se izloča iz našega telesa, se CO2 prenaša na dva načina:
a. Kemijsko reverzibilno - vezan na hemoglobin (beljakovino v rdečih krvnih telescih, ki je primarno odgovorna za transport kisika in ogljikovega dioksida) v obliki karboksihemoglobina,
b. raztopljen v krvni plazmi (tekočini, v kateri plavajo vse ostale komponente krvi).
V obeh primerih, še posebno pa v slednjem, tvori CO2 v telesu kislo raztopino. Čim bolj smo fizično aktivni, tem več CO2 bo nastajalo v našem telesu. Čim več CO2 bomo imeli v našem telesu, tem bolj kisla bo naša kri in s tem celotni organizem (pH se zniža). Za naš organizem je to stanje neugodno, zato se preko posebnih regulatornih poti poveča frekvenca dihanja, tako da lahko pri povečani fizični aktivnosti hitreje izločamo višek CO2 iz organizma ter se tako izognemo nevarnemu stanju, ki ga sicer imenujemo sistemska acidoza.
Kontrolna aktivnost možganov ter mišično-pljučni refleksi: Možgani so v grobem tista struktura, ki koordinira, organizira in kontrolira fiziološke odzive telesa. Ko možgani dobijo impulz o spremenjeni količini CO2 v telesu, izdajo vrsto ukazov za ponovno vzpostavitev fiziološko najugodnejšega stanja (homeostaza). Eden izmed takih ukazov se nanaša tudi na hotene gibe dihalnih mišic (diafragme, medrebrne mišice), česar posledica je hitrejše in globlje dihanje s katerim pripomoremo k izločanju viška CO2.
Funkcija kisika v telesu
V telesu nastopa kisik kot bistveni element v kemični reakciji, ki jo imenujemo tudi “celično dihanje” in pri kateri nastaja ATP. ATP je primarni vir energije našega telesa brez katerega se ne moremo gibati, misliti ali ohranjati kakršne koli življenjske funkcije. Poenostavljeno torej lahko rečemo, da brez kisika ni energije in brez energije ni življenja. Da pa kisik uspešno pripotuje do celic, sta potrebna respiratorni oziroma dihalni sistem ter kardiovaskularni sistem, oziroma sistem srca in ožilja.
Dihanje
Dihanje je popolnoma naravna in samodejna funkcija telesa, ki ji le redko posvečamo pozornost. Morda o njem še največ razmišljamo ob kakšni napornejši športni aktivnosti, ko se nam frekvenca dihanja poviša in nam dihanje “postane težko”. O dihanju pa boste veliko razmišljali pri potapljanju na vdih, predvsem o tem, kako bi se ga “znebili”. Dihanje, kot ga splošno razumemo, je mehanski proces vstopanja in izstopanja zraka skozi primarne dihalne poti v pljuča. Primarne dihalne poti se pričnejo z nosno in ustno votlino in se nadaljujejo skozi žrelo v sapnik, ki vstopa v predel prsnega koša. Zrak gre nato po dveh sapnicah v levo ali desno pljučno krilo, ki skoraj popolnoma zapolnjujeta prsni koš. Sapnici se v pljučih delita naprej v vedno tanjše cevke, ki se na koncu spet nekoliko razširijo v pljučne mešičke oziroma alveole. Na nivoju alveolov poteka prehod kisika iz zraka v kri. Stene alveolov so zgrajene iz zelo tanke membrane, ki omogoča enostavni prehod kisika na podlagi razlike v parcialnih pritiskih. Zapomnimo si, da so primarne dihalne poti votli prostori v našem telesu in so napolnjeni z zrakom. Zaradi tega so podvrženi stiskanju. Dodatno so pljuča organ brez ali s slabim oživčenjem, zaradi česar poškodbe pljuč praviloma ne bolijo, kar nas takšnim nevarnostim izpostavlja še toliko bolj.
Potreba po vdihu
Dihanje ni popolnoma nezavedni proces, saj ga lahko deloma kontroliramo, kar pomeni, da lahko dih zadržimo ali pa ga pospešimo do hiperventilacije. Če ste že kdaj poskušali zadržati dih, vam je vaše telo kaj hitro povedalo, da mu takšno početje ni pretirano všeč. Sprva ste začutili nekakšen pekoč, neprijeten občutek, ki se je stopnjeval, dokler ni sprožil samodejnega krčenja trebušne prepone. Večina ljudi najkasneje takrat prekine z držanjem diha, saj so mnenja, da je to posledica pomanjkanja kisika. Morda boste presenečeni, vendar glavni impulz potrebe po vdihu ne nastane zaradi pomanjkanja kisika, temveč zaradi povišanega ogljikovega dioksida. Seveda sta nivo ogljikovega dioksida in nivo kisika med seboj povezana, kot smo že ugotovili v prejšnjem poglavju. Impulzi, ki zagotavljajo konstantno in neprekinjeno dihanje se ustvarjajo v respiratornem centru v možganskem deblu. Naše telo neprestano spremljajo pH vrednost svojega okolja, na katero vpliva koncentracija ogljikovega dioksida, saj se ogljikov dioksid v telesnih tekočinah raztaplja v ogljikovo kislino. Če poenostavimo, lahko rečemo, da respiratorni center regulira globino in frekvenco dihanja na spremembe kislosti telesnih tekočin. Parcialni tlak kisika, ima pri tem le majhno vlogo. Spremembe koncentracije kisika v krvi torej niso bistvene pri oblikovanju nezavednega impulza dihanja temveč je povišanje ravni ogljikovega dioksida tisto, ki izzove potrebo po vdihu. Ko se torej koncentracija ogljikovega dioksida še naprej dviguje, se ti nezavedni impulzi pričnejo odražati v krčih trebušne prepone. Z veliko samonadzora in treninga lahko te krče ignoriramo, nikoli pa jih ne moremo popolnoma ustaviti.
Potrebne karakteristike
Posplošene karakteristike reševalca, alpinista, turnega smučarja…, ki so potrebne za zimsko reševanje, turno smučanje, alpinizem… so lahko povzete v obliki priročnega akronima OZIIO (v angleščini AKTEE):
Attitude = Odnos - Zakaj to počneš?
Pravilen odnos je bistven za varno hojo v gore. Prostora za predrznost in mačizem ni.
Knowledge = Znanje
Brez zadostnega znanja ni izhoda iz problematičnih situacij.
Training = Izurjenost
Veščine nam morajo postati tako domače, da jih lahko izvajamo podzavestno.
Experience = Izkušenost
Izkušenost je odvisna od okolja in vrste aktivnosti. Nabiranje izkušenj zahteva čas. Obsežne izkušnje iz poletnega zahajanja v gore ne zagotavljajo varne hoje v zimskem času in obratno.
Equipment = Oprema
Vsak plaz zahteva pravilno opremljenost. Zapomnite si, da čim večji izziv predstavlja nevarnost snežnega plazu in bolj ko gre preko meja rekreativnega dejanja, večje tveganje mora sprejeti reševalec. Oprema in urjenje ne moreta nikoli popolnoma izključiti povečanega tveganja.