Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Sklad je začel delovati v šolskem letu 1998/99, ko so bile nakazane prve denarne pomoči in štipendije otrokom ponesrečenih gorskih reševalcev
"Povezave med ljudmi so lahko bežne, miselne, globlje, trajne ali fizične - z vrvjo. Prav taka povezava je bila usodna za nesrečo v vaji reševanja gorskih reševalcev in zdravnikov letalcev na Okrešlju. Reševalci, prijatelji, Boris, Jani, Luka, Mitja in Rado, ki so še zadnjič vadili, da bi v prihajajočem poletju pomagali ponesrečenim, so za trenutek obviseli povezani z vrvjo pod helikopterjem nad prepadom. Temu trenutku je sledil padec v globino. Konec upanja, načrtov, prihodnosti," je na proslavi ob 10. obletnici Sklada Okrešelj povedal njegov predsednik Dušan Polajnar.
Pred desetimi leti se je okoli Danila Škerbinka, načelnika GRS pri Planinski zvezi Slovenije, zbrala skupina reševalcev, ki je po tragediji na Okrešlju želela pomagati družinam, predvsem otrokom, ki so izgubili očete. "Zavedali smo se, da očeta otrokom ni mogoče nadomestiti, lahko pa jim pomagamo v obliki finančne podpore, kot pomoč pri šolanju. To idejo so gorski reševalci sprejeli in potrdili na zboru reševalcev 18. aprila 1998 v Žalcu. Izvoljeni so bili člani v organe ustanove Sklad Okrešelj. Za pravno potrditev pristojnega ministrstva za šolstvo in šport je bilo v tistem letu potrebno še veliko volje, potrpljenja, znanja in predvsem iznajdljivosti, ker so bile v tem času fundacije s takim namenom v Sloveniji prava redkost," se spominja Dušan Polajnar: "Z odgovornostjo se je tega dela lotil častni načelnik GRS Bine Vengust in 22. oktobra 1998 smo bili obveščeni o podpisu ustanovitvenega akta Ustanove sklad Okrešelj na ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga je podpisal minister Slavko Gaber in nam hkrati v spremnem dopisu zaželel uspešno delo."
Štipendije in denarna pomoč
Sklad je postal živ v šolskem letu 1998/99, ko so bile nakazane prve denarne pomoči in štipendije otrokom ponesrečenih gorskih reševalcev. Skrb uprave Sklada in gorskih reševalcev se je preusmerila v zbiranje finančnih sredstev. Gorski reševalci so se zaobljubili, da bodo vsako leto iz posameznih postaj GRS prispevali denar; zdravniki, gorski reševalci, letalci so sprejeli dogovor, da bodo prispevali del sredstev, ki jih prejemajo od dežuranja na Brniku. Sledile so tudi druge pobude; Iztok Tomazin je izpeljal pomoč skupaj s tiskarno Medium. Vsako leto naredita koledar, del prihodkov od prodaje se nakaže v sklad. Tu so še podjetja, delovne organizacije in člani planinskih društev, ki namenjajo skladu donatorska sredstva. V prvem letu so v sklad denar nakazali tudi gorski reševalci iz Furlanije - Julijske krajine.
Dušan Polajnar: "Denarne pomoči ali štipendije so v desetih letih prejemali: Matevž, Petra, Miha, Gašper, Alja, Dominika, Ajda, Bor in Tara. Šolanje sta že zaključila Matevž Mlekuž in Petra Brajnik. Vsi prihodki v sklad nas radostijo, s svojimi prispevki nas bogatijo vsi darovalci. V tem letu s sredstvi iz sklada pomagamo trem osnovnošolcem, eni dijakinji in eni študentki. Število prejemnikov podpor se trenutno zmanjšuje. Imamo pa še otroke, ki so v osnovni šoli, in potrebno bo še precej let, da bodo zaključili šolanje."
Spomin in humanitarno poslanstvo
Gorski reševalci vsako leto v spomin na tragedijo na Turski gori ob pomniku na Okrešlju pripravijo slovesnost, ki jo organizira ena izmed postaj ali društev GRS. Na teh srečanjih se zberejo prijatelji ponesrečenih, družine in drugi obiskovalci, ki so reševalce poznali, in na ta način počastijo spomin na njih in njihovo humanitarno poslanstvo.
Tragedija ni prizadela samo reševalcev doma, ampak je odmevala tudi med našimi prijatelji preko meja. Posebno pozornost so družinam ponesrečenih namenili v italijanskem kraju Pinzolo, kjer gorski reševalci vse od leta 1972 podeljujejo posebno priznanje Targa d'Argenta ljudem, ki s svojim delom izražajo humanitarno poslanstvo, prav tako pa za posebne zasluge podeljujejo zlate medalje družinam gorskih reševalcev, ki so se smrtno ponesrečili pri reševalnem delu.
Lani je od tragedije minilo deset let in v okviru te obletnice je Iztok Tomazin, dr. med., izdal knjigo z naslovom Tragedija v Turski gori. V knjigi so opisani dogodki, kot so jih videli sodelujoči na vaji, mnenja in opis dogodkov v GRS in analize dogodka.
Gorsko reševanje je nevarno, o tem nas prepriča število nesreč gorskih reševalcev. Leto pred tragedijo na Turski gori je umrl Janez Plevel - Pubi pri reševanju na Brani, leta 2003 je v plazu umrl Martin Čufar na Kurici v Zgornji Krmi.
"V okviru pravil delovanja sklada imamo predvidene tudi druge dejavnosti ustanove. Predvsem take, ki vplivajo na varnejše delo gorskih reševalcev. Študente želimo spodbuditi pri raziskovalnem delu ali izdelavi diplomskih nalog o varnejšem delu gorskih reševalcev. Od vsega začetka sklad finančno podpira tudi FIHO.
Sklad Okrešelj potrebujemo tudi v prihodnje. Čeprav prehaja v nerodna najstniška leta, mu želim, da bo obšel vse muhe, ki jih imajo najstniki. Tisti, ki podpiramo sklad, to delamo z namenom, da krepimo svoje humanitarno poslanstvo. Preko otrok ponesrečenih, ki jim finančno pomagamo pri šolanju, pa čutimo, negujemo povezavo z našimi prijatelji, ki so pri reševalnem delu umrli. Tako ohranjamo, varujemo in krepimo svoje ideale, ki smo jih skupaj s temi prijatelji imeli v gorski reševalni službi. Gorski reševalci moramo tudi v prihodnje ohraniti zaupano ime v nazivu - reševalci. Naloge reševanja se iz gora selijo v dolino. Vedno več imamo birokratskih del, dogovarjanj, usklajevanj, ki so povezana z reševanjem, in gorski reševalci jih moramo, zmoremo, znamo rešiti tako kot pred desetimi leti," je o delu sklada povedal Dušan Polajnar.
Urška Šprogar