Borut Peršolja: pobuda za posameznika, dejavnost in organizacijo
... je pobuda za aktivno dopolnjevanje, komentiranje in sooblikovanje sodobnega programa planinskih organizacij v Sloveniji (posameznik, planinska društva, Planinska zveze Slovenije).
Vabim vas, da s svojimi komenatarji dopolnite objavljeno besedilo, da pomagate izjasniti nekatere probleme in pokažete poti razvoja gorniške dejavnosti. Zavedati pa se morate, da bo vaš prispevek postal javen in prost vseh avtorskih in drugih pravic. V dobrobit vseh in vsakogar. Že v naprej hvala!
Celota na spletniku Boruta Peršolje Razgledi: Načrt B za planinstvo/gorništvo >>>
Komentarji:
Miha 28.11.2008 ob 8.09: Planinske poti in koče:
- kategorizacija ZZ (zelo zahtevnih) zavarovanih plezalnih poti - ferrat, uvedba ocenjevanja težavnosti glede na tehnično, fizično zahtevnost in izpostavljenost ZZ poti. Po ustaljenih EU merilih, v petih razredih (A-E).
Slovenija je edina alpska država, ki tega nima in nas zaradi tega v tujini smatrajo za najbolj zaostalo in staromodno deželo, z zastarelimi ferratami iz 50ih let. Kdor ne verjame, naj si pogleda kaj pišejo o nas na najuglednejših EU alpin forumih. Ocenjevanje težavnosti teh poti je nujno, predvsem bi pripomoglo k večji varnosti obiskovanja ZZ zavarovanih plezalnih poti.
Franc 28.11.2008 ob 20.41:
Borut, mislim,da je to dobra osnova za nadaljne delo naše planinske organizacije. Moti me morda samo preveč pudarjeno spreminjanje izrazoslovja v gorništvo, Ne smemo pozabiti, da je naše tradicionalno izrazoslovje planinstvo, ki ga sedaj dopolnjujemo z novim gorniškim izrazoslovjem, planinstvo pa se počasi razumeva kot pohodništvo.
Število različnih komisij v PZS je preveliko, zato podpiram razmišljanje, da je potrebno na novo prevetriti našo organiziranost.
Tudi področje planinskih koč in poti, ki mi je bolj domače, bo res potrebno na novo definirati in določiti pravila solastništva na osnovi katerih se bo v okviru PZS lahko zagotovilo finančne vire, ki bodo omogočili, da bomo tisto, kar so nam zapustili predniki, lahko vsaj dostojno vzdrževali.
Iztok 01.12.2008 ob 11.31:
Smernice za razvoj PZS, ki si jih nakazal so dobre in se z njimi povečini strinjam. Nekatere so relativno lahko uresničljive. Težje bo uresničiti predvsem projekte, ki zahtevajo “večja” finančna sredstva. Glede na zadnji eksces, ki je nastal po krivdi predsedstva PZS se strinjam, da je dozorel čas, za širšo razpravo o prevetritivi vodstva, organizacije in smernic delovanja PZS. Načrt B je zato korak v pravo smer. Upam, da se prišlo do kakšnih pozitivni sprememb!
Tomaž 02.12.2008 ob 19.08:
Mislim, da izraza planinstvo ni treba braniti pred gorništvom. Zame je planinstvo veliko širši in nujno potreben pojem. Planinska zveza ni ogrožena. Tudi planinska društva ne, da bi jih hoteli preimenovati v gorniška društva. Zakaj? Zoževanje na gorništvo bi bilo kratkovidno. Torej gorništvo ni nadomestek za planinstvo. Tudi duhovno ne. Tega tule ne bi obširneje razlagal, ampak menim, da to čutimo. In v zgodovini je že tudi precej napisano.
Planinstvo tudi ni le pohodništvo. Gre za celoten odnos človeka do vzpenjajočega se sveta, ki je stran od stalnih bivališč, do narave sploh, ne le vršacev in skalnih gora.
Ja, Šmarna gora (ca 650 m). Kdor hodi nanjo še ni gornik, prej planinec. Tudi planinstvo ni taborništvo. Je širše. Mimogrede, tam so pač vrinili spet skavte, ki pa so bolj enoznačno verski.
Brez zveze delitve. Narava je ena sama. Kako z njo živeti, da je ne uničujemo , je bolj pomembno. Pa kako jo obiskovati, da preživimo. Pač potrebujemo določene spretnosti, da se bomo srečni in zdravi vračali iz nje.
Tadeja 02.12.2008 ob 20.03: Iz stališča mentorja PS takole:
Članarina naj traja 365 dni je zelo praktično uporabna poteza, saj so šolski otroci vezani na šolsko in ne koledarsko leto.
Delo z mladimi od predšolskih otrok do študentov je zelo pomembno za našo družbo, saj imamo vedno več otrok, ki ostajajo na robu (prezaposlenost staršev, neustrezna izbira prostega časa, pomanjkanje vrstniških prijateljstev…), zato pozdravljam idejo, da bi imeli polno zaposlenega strokovnega delavca, ki bi poskrbel za dodatne projekte, kako vključiti mlade v planinsko dejavnost. Nujno pa je izdelati tudi preglednejši sistem gorniškega izobraževanja na vseh področjih.
Jože Melanšek 02.12.2008 ob 21.32: Pozdravljen Borut!
PREDLAGAM NASLEDNJE:
ORGANIZIRATI JE POTREBNO V OKVIRU PZS “OKROGLO MIZO”, tako kot je bilo to v primeru obravnave Osnutka zakona o TNP (pred leti na Brdu). Za uvod je potrebna analiza stanja, s predlogi rešitev! Predlagam, da je to delovna skupina, ki je v letih 1998 in 1999 pripravljala Vodila … Ugotoviti, ali so bili realizirani vsi sklepi Skupščine PZS 24. 05. 1999 /Maribor/ in 23. 10. 1999 /Ljubljana/; nato sledi obravnava na “okrogli mizi”, na seji predsedstva UO PZS in nato še UO PZS, obravnava na MDO-jih in šele nato gre na Skupščino PZS.
Borut, predlagam, da se povežeš s predsednikom PZS, da dogovorita postopek, kako po 10 letih narediti pregled stanja: kaj narejeno, kje so odmiki od zastavljenega in kaj je “povozil” čas, oz. povsem spremenjene razmere /spremembe Statuta PZS, delovanje organov PZS … organiziranost komisij … spremenjene razmere v družbenem okolju! Le na takih osnovah je realnmo pristopiti k “reviziji” – obnovi – Vodil …
Lp. vsem Jože
Miha Pavšek 02.12.2008 ob 21.36: Živjo!
Program sem na hitro preletel in ni bilo nič takega, s čemer se ne bi strinjal. Le malo ga bo treba zožiti in »kohezirati« …
Morda še to – PZS bi morala spodbuditi pristojne (MOP/ARSO ali URSZR) k ustanovitvi resne lavinske službe kot jo poznajo pri naših alpskih sosedih.
Miha