Jana - Tina Horvat: Izganjanje gornikov iz planinskega raja
Te dni slovenske obiskovalce gora, hribov, planin in gričev razburja predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franc Ekar, ki je v imenu predsedstva te zelo množične organizacije podpisal okrožnico, s katero prepoveduje uporabo besede gorništvo v komunikaciji v PZS, v strokovni literaturi, pri usposabljanju, na spletnih straneh in celo v Planinskem vestniku. Po odzivu organov in funkcionarjev PZS, ki so okrožnico prejeli, ter številnih ljubiteljev gora je šel Ekar tokrat predaleč. Na vseh spletnih forumih, ki so povezani z gorsko tematiko, divja prava vojna proti »cenzorju« te povsem žive in pogosto uporabljane slovenske besede, in čeprav sam zatrjuje, da nikakor ne gre za prepoved, ampak za ljubezen do planinstva in slovenstva, vsi po vrsti zahtevajo njegov odstop.
Enostranska poteza predsednika PZS je za večino tistih, ki radi zahajajo v gore, povsem nerazumljiva. Zakaj za vraga nenadoma ne bi smeli več uporabljati povsem slovenske in še lepo zveneče besede gorništvo z vsemi njenimi izpeljankami? Smo se vrnili v dobo popolnega enoumja, ko so nam nepomembni aparatčiki ukazovali, kako moramo govoriti in kaj moramo misliti?
Agresivni gorniki
Ozadje tokratnega izganjanja besede iz planinskega besednjaka sega več desetletij v preteklost, ko se je nekoliko vzvišeno začelo uporabljati besedo gorništvo, saj naj bi bilo planinstvo srbohrvatizem, pomenilo pa naj bi planinsko pašo. Planinski zvezi Slovenije so začeli konkurirati gorniki, ki naj bi se od »kravjih pastirjev, ki so (se) pasli po planinah«, razlikovali po tem, da so jih zanimali zahtevnejše ture, brezpotja, višji cilji ... Potem ko niso uspeli z zahtevo, da bi se planinska zveza preimenovala v gorniško, so ustanovili svoj Slovenski gorniški klub Skala.
Planinci niso pastirji
Sicer pa z jezikovnega stališča beseda planinstvo ni hrvatizem ali srbizem, ampak je praslovanska in ne pomeni samo gorskega pašnika, ampak gol svet, planinec pa nikakor ne pomeni pastir, ampak ima beseda samostojen razvoj in pomen, trdi alpinist in literarni zgodovinar z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v ljubljani Aleš Bjelčevič. Beseda planinec ima po njegovem mnenju to »nesrečo«, da naj bi jo ideološko motivirani zagovorniki gorništva napačno razlagali kot besedo, ki označuje hribovske pašnike, ter izrabili njeno podobnost s hrvaškimi »planinarji«.
Cenzura v Planinskem vestniku
Nad Ekarjevo potezo, s katero je hotel preprosto izgnati besedo gorništvo iz jezika vseh članov in organov PZS, so bili šokirani v uredništvu Planinskega vestnika, edinem vseslovenskem glasilu za vse dejavnosti, ki se dogajajo v objemu gora. Po njihovem Ekarjev sklep spominja na omejevanje z ustavo zagotovljene svobode govora. Glavni in odgovorni urednik Vladimir Habjan je povedal, da ne razumejo smisla in ciljev, ki naj bi jih z izvrševanjem sklepa dosegli, ter si ne predstavljajo, kako naj bi ga izvajali. »Ali naj avtorjem odslej naprej predpišemo, katere besede lahko uporabljajo in katerih ne smejo? Neverjetno je, da v današnji demokratični družbi vodstveni organ neke velike zveze prepove uporabo lepe, uveljavljene in pogosto uporabljane slovenske besede. Javnost se je ob tem upravičeno razburila. V sporočilu, ki smo ga objavili tako v Planinskem vestniku kot na spletni strani, smo sporočili, da tega sklepa ne moremo in nočemo upoštevati. Bralci in avtorji so to od nas pričakovali. Planinski organizaciji je bila narejena velika škoda, ki jo bo težko popraviti.«
Predsednik PZS odgovarja
Franc Ekar se je odločil, da rumenim medijem in anonimnim uporabnikom spleta, ki večinoma sploh niso anonimni, ne bo odgovarjal, saj po njegovem mnenju »niso resni in so na nivoju šanka«. V našem resnem in nerumenem časopisu Jana se nam je uspelo z njim dogovoriti, da nam (pisno) razloži svojo plat planinsko-gorniške kolobocije.
- Zakaj ste se odločili za omejevanje uporabe besede gornik?
Ne gre za omejevanje, ampak le za opozorilo, da se ne izvaja in ne upošteva statut PZS, ki v 45. členu obvezuje, kakšno izrazoslovje naj se uporablja v okviru naše organizacije. Na vse skupaj smo opozorili samo interno, žal pa se je internetni javnosti z nam že znanim potvarjanjem in zavajanjem uspelo oddaljiti od resnice.
- Lahko razložite, kako konkretno naj bi člani PZS izvajali vaše opozorilo, o katerem vsi razen vas trdijo, da gre za cenzuro?
O cenzuri ne moremo govoriti, kajti člani planinskih društev oziroma PZS so vanje vpisani prostovoljno.
- Predvsem omejevanje v Planinskem vestniku zbuja skrb. Ali pričakujete od urednika, da bo v prispevkih zamenjeval besedo gornik in gorniški s planinec in planinski?
Če se bo pisalo o članih gorniške registrirane organizacije, se seveda uporaba besede ne bo omejevala, v drugih primerih pa morajo honorirani urednik, uredništvo, avtorji in tehnični urejevalci izrazoslovje delodajalca oziroma lastnika in sklep pristojne PZS seveda upoštevati.
- Kaj čaka »upornike«, torej tiste člane PZS, ki se ne strinjajo z vami in so vam odrekli pokorščino?
Ob neupoštevanju ima pravico o tem spregovoriti častno razsodišče in v nadaljevanju za to prisojni organi PZS, ob morebitnem civilnopravnem nespoštovanju pa so za to na voljo sodni postopki.
- Pred kom skušate zaščititi besedo planinstvo? Kdo jo pravzaprav ogroža?
Nič ne ščitimo, ampak si prizadevamo, da se ohrani planinsko izrazoslovje, kot se ohranjajo imena naših mogočnih vrhov in tiste besede, ki so jih kot plemenito planinsko dediščino slovenstva ohranili v vsej veličini narodnozavedni Slovenci. To je trajalo brez večjih motenj od leta 1893 do leta 1992, takrat pa so si nekateri želeli, da se ime planinstvo izbriše. O tem obstaja tudi dokumentacija.
- Kdo stoji za pritiski, da bi se beseda planinski zamenjala z gorniški?
Ne gre za pritiske, ampak za dejanja, ko se planinski izrazi vse agresivneje zamenjujejo z gorniškimi. Besedo gorništvo so si izbrali gorniški klubi, organizirani v gorniški zvezi, in ker imamo z njo zelo dobre odnose in podpisan sporazum o sodelovanju, se počutimo neprijetno, ko tako nasilno posegamo v izrazoslovje, ki so si ga izbrali in zapisali v svoj temeljni akt, kot smo si mi planinstvo.
P. S. Na srečo je med udeleženci na četrtkovi redni seji PZS vsaj začasno zmagala pamet, saj je Franc Ekar pod hudim pritiskom moral popustiti in umakniti sporni sklep oziroma opozorilo. A številni, ki so še vedno pod vtisom Ekarjevega nerazumljivega in nedopustnega posega v svobodo govora slovenskih planink in planincev, so prepričani, da je bila PZS narejena velika in nepopravljiva škoda, za katero bi moral nekdo odgovarjati.
Tekst: TINA HORVAT, foto: JAKA KOREN, VLADIMIR HABJAN
