Jesensko melanholijo prebada le nekaj novic
Pa smo v novembru, mesecu, ki mine običajno brez omembe vrednih alpinističnih vzponov. Pri nas vsi v glavnem frikajo, v Alpe pa se tako ali tako nobenemu ne da. Oktober na primer je minil brez enega samega slovenskega obiska Alp, ob dejstvu, da so bile v velikih alpskih stenah razmere idealne, v Les Droites kolone .... Vsi čakajo, da bo nekdo od naših naštudiral, šel, preplezal in objavil na spletu. Malo se ga bo še poklicalo kaka oprema gre v nahrbtnik, ali so potrebni okli za drajtuling ali so dobri navadni, običajne dereze ali monopoint, gamaše da ali ne, dolge spodnje gate morda? Potem, če se še vreme ne bo hotelo skvarit, bo pa res treba it!
Bela peč
Včasih se je res težko spravit na plano sploh, če si doma v kaki kotlini zaprti z meglenim pokrovom. Le sled lenobe je potrebna, da spomin na zadnje uživaško jesensko plezanje v čudovitem sončnem vremenu nad meglenim morjem preglasi želja po bolj udobnem izletu v Osp.
A vedno ni potrebno iti visoko, le malo nad tisoč metrov. Ena od bolj udobnih pozno jesenskih kopnih plezarij je Bela peč nad Tržičem. Kratek dostop in plezanje večraztežajnih smeri, klasično in športno opremljenih, s pogledom na vabečo, dostikrat že zasneženo Storžičevo steno, lahko služi kot lep decresendo sezone skalnega plezanja v gorah. Romantiko lahko zmoti kmet na čigar ozemlju hočete parkirati a bojda prijazna beseda mesto najde. Nisem pa povsem seznanjem z domačinovim režimom.
Člani AO Domžale so imeli minulo nedeljo skupno turo v steno Bele peči. Upam, da se niste ravno takrat odpravili v Belo peč tudi vi, saj ste naleteli na 40 Domžalčanov, ki so gomazeli pod in v steni. V glavnem so si oprimke podajali v smereh; Katastrofula (IV/III), Šleparska (V-/IV), Jugozahodni raz (IV), Avrikljev steber (VI+/V), Bumerang (V/III-IV) in Šipa (VI-/IV). Janez Cerar in Rok Benkovič sta šla v svet zgornje sedme stopnje in preplezala Dolinsko (VII+/VI). Večina je preplezala po dve smeri, nekateri tečajniki so prvič okusili (sicer skromen) luft pod nogami in tura je bila brez kančka dvoma proglašena za uspešno.
Štajerci
Štajerski plezalci dostikrat potožijo češ kako daleč imajo do Julijcev ali Ospa. Res je, a imajo mnogo bližje stene v Avstriji. Področje Bruntala in Rotewanda je v primerjavi z velikimi stenami naših Alp manj zanimivo a v tem alpinistično mrtvem času, so te, do tristo metrov visoke stene, zlata vredne. Na spletu sem zasledil vzpon Jožice Meglič in Darka Najvirta, ki sta zadnjega oktobra preplezala smer Serengeti (VI, 250 m), Mojca in Robi Detiček pa Jägersteig (VII+, A0, 260 m).
Minula nedelja
Kratek ošvrk strani 8a.nu je dal vedeti, da športni plezalci ne spijo. Minulo nedeljo je bilo opravljenih kar nekaj dobrih vzponov. Velika osapska luknja še ni zamočila in ponuja verjetno dobre pogoje. Luka Zazvonil je uspel preplezati že kar legendarno Bitko s stalaktiti (8b), Jure Bečan pa smer Active dicharge (8a). Žiga Sedej je v Mišji peči preplezal smer Giljotina (8a), Matjaž Zorko pa v steni Babne smer Črne gradnje (8a).
Srečno!
Tomaž Jakofčič