Delo, Pisma bralcev - Silvo Kristan: V roke mi je prišla okrožnica Planinske zveze Slovenije (PZS), ki temelji na sklepu 49. seje Upravnega odbora (UO) PZS. Še in še preverjam besedilo, ...
... če le nisem napačno prebral ali razumel. Ne, res je: vodstvo PZS šteje rabo izraza GORNIK za »nenehne in ponavljajoče kršitve« in s sklepom 49. seje UO PZS izraza GORNIK in GORNIŠTVO znotraj Planinske zveze nista dovoljena(!).
V šestih alineah je natančno zapisano, kje se izraza GORNIK in GORNIŠTVO ne smeta(!) pojavljati. Prepoved(!) velja za osrednje glasilo Planinski vestnik, za vse programe usposabljanja, za vsa strokovna gradiva in vzgojno-izobraževalno slovstvo, spletne strani posameznih komisij in odborov ter tako dalje. Zapisano je še: »Vsa merebitna obstoječa pisna gradiva, ki so v nasprotju s tem sklepom, se takoj umaknejo iz uporabe …«
Zanimivo bi bilo vedeti, ali bo PZS zdaj požgala vse slovstvo z inkriminiranima izrazoma. Kdaj so že požigali slovenske knjige?
Okrožnica tudi obvezuje(!) »vse funkcionarje PZS, člane predsedstva, načelnike komisij, vodje odborov in občasnih delovnih teles, urednike, administratorje spletnih strani, vodje tečajev in inštruktorje ter predavatelje znotraj in zunaj PZS«, da spoštujejo sklep (prepoved klenega slovenskega izraza gorništvo, op. S. K.). »Posamezni strokovni delavci morajo(!) preprečiti(!) vsakršno nastajanje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje takih gradiv na stroške ali v organizaciji PZS,« je še zapisano. Nobenega dvoma ni: PZS se je odločila temeljito počistiti iz svojega besednjaka knjižna izraza gornik in gorništvo. Podpis: predsednik PZS mag. Franc Ekar. Klicaje dodal S. K.
Večje ideološke neumnosti, zadrtosti, nerazgledanosti in »partijske« enoumnosti nekaterih fosilnih struktur PZS že dolgo nisem prebral. Prepoved neoporečnega slovenskega izraza, pa čeprav znotraj organizacije, je prvovrsten butalski ukrep. Kdo pa je znotraj organizacije? To niso le ideologi UO PZS, ampak 60.000 članov. Potemtakem UO PZS 60.000 članom prepoveduje rabo izraza gornik oz. gorništvo. Namesto da bi UO PZS razpravljal o tem, zakaj je PZS nekoč štela čez 100.000 članov (1983 – 104.000, 1991 – 96.000, danes menda 64.000), načenja nesmiselno besedno vojno, ki je skregana z razumom.
V tridesetih letih je bilo že toliko napisanega o »planinstvu« in »gorništvu«, da tega ne gre spet pogrevati. Kot je izraz planinstvo terminološko sporen za označevanje vse dejavnosti PZS in menda tudi hrvatizem (sh. planinar, planinarstvo, planinarski savez), tako je sporen tudi izraz gorništvo. Oba izraza imata svoje pomenske odtenke, zato je smiselno, smotrno in pametno, da oba živita pod isto streho. Zdajšnji »planinski« ideologi očitno pozabljajo, da je dve desetletji pred ustanovitvijo slovenskega planinskega društva v Bohinju delovalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji. Resda iz političnih razlogov formalno ni bilo priznano, očitno pa tudi danes ne bi bilo priznano zaradi ideoloških čistunskih jezikovnih kapric. V zgodovinskih besedilih beremo, da je bil Franc Kadilnik eden največjih slovenskih gornikov. In o dr. Henriku Tumi beremo, da je bil ena največjih osebnosti slovenskega gorništva.
Izrazi gore, gornik, gorništvo so živo prisotni v slovenskem področnem in književnem jeziku. Kaj je »pičilo« zdajšnje ideologe PZS, da uprizarjajo pogrom na kleno slovensko besedo, je težko razumeti. Podobne cenzure javne besede se ne spominjam niti iz najbolj železnih časov. Sploh pa ne, da bi kdo preganjal kleno slovensko besedo.
Čedalje bolj me okrožnica PZS spominja na nekdanji 133. člen jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki je opredeljeval verbalni delikt. Po novem reku PZS je izraz gornik verbalni delikt. Manjkajo nam samo še »planinski« ovaduhi, tajna »planinska« policija in »planinska« inkvizicija, ki bodo zatrli slovensko besedo gornik in vse izpeljanke iz nje.
Seveda ni nič narobe, če nekateri iz čustvenih, sentimentalnih, ideoloških in podobnih neracionalnih razlogov zagovarjajo izraz planinstvo. Narobe je, če se pri tem demagoško sklicujejo na zgodovinsko dediščino. Zgodovinska in kulturna dediščina je vendar dejavnost, ne pa beseda. Hoja v gore ni nič manj zgodovinska dediščina, če zanjo uporabljamo tak ali drugačen slovenski izraz. Pomembno je, da se ne imenuje treking, mountaineering, Bergsteigen ipd. Mar Žanovo bohinjsko Gorsko društvo Triglavski prijatelji iz l. 1872 ni naša zgodovinska dediščina? In skalaši so prav tako zgodovinska dediščina, čeprav so se imenovali Turistični klub Skala. Če že želimo imeti Planinsko zvezo in Planinski vestnik (le da ni vjesnik!), ju pač imejmo. Bistvo problema torej ni v malikovanju izraza »planinstvo«, ampak ideološki birokratski križarski pohod na slovenski izraz gorništvo in vso njegovo besedno družino. Okrožnica PZS spominja na nekdanje sklepe kakega partijskega plenuma, ki je uprizoril lov na čarovnice. Pa še takrat tako bedastih prepovedi nisem zasledil.
Ni prostora za naštevanje cele vrste komičnih, tragičnih in nesmiselnih primerov, ki nastajajo s pzsjevsko besedno vojno. Od zrelih(?) gospodov v vodstvu PZS bi vendarle pričakovali nekaj modre presoje, preden gredo v besedno vojno. Preklic okrožnice ali pa odstop »križarjev« bi nas prepričala, da so še pri zdravju.
Silvo Kristan
pohodnik, planinec in gornik
Podkoren 39 E, Kranjska Gora