Silvo Kristan: V roke mi je prišla okrožnica Planinske zveze Slovenije (PZS) z navodili organom in funkcionarjem PZS ter Strokovni službi PZS, ki temeljijo na sklepu 49. seje UO PZS. Podpisan je predsednik PZS Franc Ekar.
Najprej sem zajel sapo in se še enkrat lotil branja. Res je: s sklepom 49. seje UO PZS izraza GORNIK in GORNIŠTVO znotraj Planinske zveze nista dovoljena. Še in še preverjam besedilo, če le nisem napačno prebral. Ne, res je! Večje ideološke neumnosti in 'partijske' samozadostnosti očitno nekaterih fosilnih struktur že dolgo nisem prebral.
Iz okrožnice je razbrati, da ideološko vodstvo PZS rabo izraza GORNIK šteje za ''nenehne in ponavljajoče kršitve''. Prepoved slovenskega izraza, pa čeprav znotraj organizacije, je prvovrsten butalski ukrep. Kdo pa je znotraj organizacije? To ni le UO PZS, ampak šestdesettisoč članov. Potemtakem UO PZS šestdeset tisoč članom prepoveduje rabo izraza gornik oziroma gorništvo. Namesto da bi UO PZS razpravljal o tem, zakaj je bilo nekoč čez sto tisoč članov (1983 – 104.000, 1991 – 96.000, danes menda 64.000) načenja besedno vojno, ki je skregana s sleherno intelektualno držo.
Pokojni dr. V. Škerlak je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja jezikovno, etimološko in semantično pojasnil, da je izraz Slovensko planinsko društvo nastal zaradi napačnega prevoda iz nemščine. Po SSKJ izraz planina pomeni ''s travo porasel svet, navadno v gorah; tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino''. Zagotovo 'planinci' ne hodijo le po ''s travo poraslem svetu z bivališči za pastirje in stajami za živino''. In s tega zornega kota je izraz planinstvo terminološko, etimološko in semantično ponesrečen. Tudi zgodovinsko ponesrečen. Nekatere razprave v preteklosti so tudi omenjale, da sta izraza planinstvo in planinarjenje hrvatizma. O tem nisem prepričan, možno pa je, saj so Hrvati prej imeli 'savez planinara' kot Slovenci in posnemanje ni izključeno. Planinski ideologi očitno tudi pozabljajo, da je dve desetletji pred ustanovitvijo slovenskega planinskega društva (ki je ime dobilo po napaki) v Bohinju delovalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji, ki iz političnih razlogov resda ni bilo formalno priznano, toda delovalo je. Takrat ni bilo priznano iz političnih razlogov, danes očitno ne bi bilo priznano iz ideološko čistunskih jezikovnih kapric, ki nimajo racionalne podlage. V zgodovinskih besedilih beremo, da je bil Franc Kadilnik eden največjih slovenskih gornikov. Tudi o dr. Henriku Tumi beremo, da je bil ena največjih osebnosti slovenskega gorništva. Izrazi gore, gornik, gorništvo so živo prisotni v slovenskem področnem in književnem jeziku, poleg tega pa imata oba izraza (planinstvo in gorništvo) svoje pomenske odtenke. Pomenski odtenki pa so bogastvo jezika. Besedni pogrom 'planinskih' veljakov, ki uničuje bogastvo jezika je tema za Freuda.
Seveda ni nič narobe, če nekateri iz čustvenih, sentimentalnih, ideoloških in podobnih neracionalnih razlogov zagovarjajo izraz planinstvo in se sklicujejo na zgodovinsko dediščino. Treba je le opozoriti na demagogijo pri tem zavzemanju. Zgodovinska in kulturna dediščina je vendar dejavnost, ne pa beseda. Hoja v gore ni nič manj zgodovinska dediščina, če zanjo uporabljamo tak ali drugačen slovenski izraz. Pomembno je, da se ne imenuje treking, mountaineering, Bergsteigen in podobno. Mar Žanovo bohinjsko Gorsko društvo Triglavski prijatelji ni naša zgodovinska dediščina? In skalaši so prav tako zgodovinska dediščina, čeprav so se imenovali Turistovski klub Skala. Nikomur tudi ne pade na pamet, da bi zaradi 'dediščine' v vsakdanjem jezikovnem komuniciranju ohranjal Trubarjev, Vodnikov ali Prešernov jezik. Jezik se spreminja in iste dejavnosti dandanašnji lahko tudi drugače poimenujemo. Če bi veljal argument 'modrecev' PZS, bi še dandanašnji morali govoriti 'sməči', kot so stari Bločani pravili smučem.
Tale zapis seveda ne gre razumeti kot nasprotovanje izrazu planinstvo. Če ga želimo imeti, ga pač imejmo. Bistvo problema torej ni v malikovanju izraza 'planinstvo', ampak ideološka birokratska butalska besedna vojna proti slovenskemu izrazu gorništvo in celi njegovi besedni družini. Zato me Okrožnica PZS spominja na nekdanje sklepe kakega partijskega plenuma, ki je uprizoril lov na čarovnice.
Iz okrožnice PZS je razbrati, da se v Planinskem vestniku izraz gornik ne sme več pojavljati. Kaže, da bosta odslej urednik ali lektor črtala izraz gornik, če se bo kdo spozabil in ga zapisal. Podobne cenzure javne besede se ne spominjam niti iz najbolj železnih časov. Sploh pa ne, da bi kdo preganjal kleno slovensko besedo. S sklepom PZS je izraz gornik v isti kategoriji kot žalitve in psovke, ki jim ni mesta v javni besedi. Kolikor vem, so se v PZS vključili gorski kolesarji. Zanima me, ali se bodo zdaj morali preimenovati v planinske kolesarje, čeprav je gorsko kolesarjenje terminus technicus za priznano rekreativno športna zvrst. Trgovci bodo seveda še naprej prodajali gorska kolesa, le da bodo člani PZS morali z njimi 'planinsko kolesariti'. Očitno v Planinskem vestniku ne bo mogel biti objavljen noben članek, ki bo obravnaval gorsko kolesarjenje, ali pa ga bosta urednik in lektor popačila v 'planinsko' kolesarjenje. Na Fakulteti za šport imajo študijski predmet gorništvo in katedro za gorništvo. Hodilne športne zvrsti na podlagi terminoloških načel (npr. nomen est omen) delijo na izletništvo, pohodništvo in gorništvo. Ali bo ob zadnji besedni norosti PZS najvišja pedagoška in znanstvena institucija morala spremeniti svojo terminologijo, da bo kompatibilna z okorelo civilno organizacijo?
V okrožnici PZS tudi preberemo, da so za spoštovanje sklepa o ukinitvi izraza gornik odgovorni tudi ''predavatelji znotraj in zunaj PZS'', s pojasnilom v oklepaju ''zunanji se lahko angažirajo le, če spoštujejo ta sklep''. Iz okrožnice PZS torej sledi, da univerzitetni profesor, raziskovalec gorništva, ne bo mogel predavati 'znotraj in zunaj PZS', če se ne bo podredil besedni noriji PZS. Pa ne samo to: 'znotraj in zunaj PZS ne more predavati niti Avstrijec, saj imajo tam Alpenverein, ne pa planinske zveze.
V okrožnici PZS je zapisano tudi tole: ''Vsa morebitna obstoječa pisna gradiva, ki so v nasprotju s tem sklepom, se takoj umaknejo iz uporabe ali spletnih strani PZS.'' Iz zgodovine slovenske pisane besede se podobnega pogroma ne spominjam. Sploh pa ne pogroma na domačo slovensko besedo. Zanimivo bi bilo vedeti, če bo zdaj PZS požgala tudi vse učbenike, ki pišejo o gorništvu. Kdaj so že požigali slovenske knjige? Čedalje bolj me okrožnica PZS spominja na nekdanji 133. člen jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki je opredeljeval verbalni delikt. Po novem reku PZS je izraz gornik verbalni delikt. Manjkajo nam samo še 'planinski' ovaduhi, tajna 'planinska' policija in 'planinska' inkvizicija, ki bodo zatrli slovensko besedo gornik in njeno besedno družino. Ni prostora za naštevanje cele vrste komičnih, tragičnih in butalskih primerov, ki nastajajo s pzsjevsko besedno vojno. Od zrelih(?) gospodov v vodstvu PZS bi vendarle pričakovali nekaj modre presoje, preden gredo v besedno vojno. Žal mi je, da nisem več dejaven kot učitelj. Prva diplomska naloga študenta športoslovja bi imela naslov Okrožnica PZS (s podnaslovom: zatiranje klene slovenske besede).
Avtorji zloglasne okrožnice, ki dviga prah in stopnjuje ogorčenje, se med vrsto ideoloških in demagoških trditev sklicujejo celo na dr. Matjaža Kmecla in zapišejo: ''Več kot stoletno izročilo in raba v besednih zvezah, kot npr. slovensko planinsko društvo, nas zavezujejo, da ohranjamo planinstvo kot besedno rabo za naše početje. S tem se na najbolj izviren način držimo naših korenin in ohranjamo slovensko lice slovenskim goram.'' Pozoren bralec lahko ugotovi, da domnevno sporočilo dr. Kmecla govori o ohranjanju izraza planinstvo, nič pa o izganjanju slovenskega izraza gorništvo. Težko je verjeti, da bi bil slovenist naklonjen izganjanju druge slovenske besede s pomenskim odtenkom. Kaže, da zdajšnji ideologi PZS za udejanjanje svojih ideoloških blodenj sprevračajo celo misel in besedo dr. Kmecla. Popolna demagogija pa je trditev, da se le z izrazom planinstvo 'držimo naših korenin' in le s tem izrazom 'ohranjamo slovensko lice slovenskim goram'. (Pozor: zapisano je goram(!), ne planinam). Kot da se z gorništvom 'ne držimo naših korenin' in da s slovenskim izrazom gorništvo ne 'ohranjamo slovenskega lica slovenskim goram'. Očitno imajo 'modri možje' s PZS težave tudi z logiko. Samo preklic okrožnice bi to lahko zanikal.
Dr. Silvo Kristan